Alter

Hvaležni bolniki kuža, krava in dihur

Katja Božič
6. 3. 2018, 01.02
Deli članek:

Živalska akupunktura Ježek Davida Zorka

Andrej Križ
David s psičko Živo, ki išče prijazne skrbnike.

Tako kot si ljudje vedno bolj želimo celostne zdravstvene obravnave, je David Zorko, veterinar akupunkturist iz Brežic, prepričan, da je ta pomembna tudi za živali. Zato se je že pred leti odločil znanje veterine nadgraditi z akupunkturo. »Vedel sem, kako učinkuje pri ljudeh, da je uradno potrjena in znanstveno dokazana ter da lahko živalim pomaga. Ko pa sem še spremljal uspehe kolegice akupunkturistke Veronike Radobuljac pri različnih težavah živali, sem se navdušil,« pravi Zorko.

Poleg z znanjem ga je študij veterine (logična odločitev zaradi velike ljubezni do živali) opremil še s pomembnimi spoznanji, in ta so korenito spremenila njegovo življenje. »Med študijem sem spoznal cel cikel proizvodnje živalskih živil in ugotovil, da ni samo mesna industrija tista, ki povzroča trpljenje živali, temveč predvsem mlečna, zato sem postal vegan.« Spremenjen slog življenja je prenesel tudi na svoje delo. Živali je želel zdraviti naravno. Odločil se je za obsežen študij akupunkture na Chi Institute v Madridu, in ta mu je povsem spremenil pogled na njegove večinoma štirinožne bolnike. »Naučil sem se podobnega načina razmišljanja, kot so ga imeli stari Kitajci,« pove in nam svoje delo ponazori s primerom prikupne šestmesečne psičke Žive z epileptičnimi napadi, najdenke, ki smo jo fotografirali za revijo. V tradicionalni kitajski veterinarski medicini vse v naravi pripada petim osnovnim elementom – lesu, ognju, zemlji, kovini in vodi. Lastnosti teh elementov imajo tudi naši notranji organi. »Po njihovem prepričanju bolezni med drugim  povzročajo hud mraz ali huda vročina, vlaga in veter. Epilepsijo povezujemo z jetri, zato pri Živi zdravim predvsem ta. Ko se bodo pozdravila, psička naj ne bi imela več težav. Pri pregledu živali preverjamo njihovo temperaturo, pulz, barvo jezika, stvari torej, ki jih veterinarji ponavadi ne gledajo tako podrobno. Pri prvem obisku se z lastniki živali pogovarjam od pol ure do štirideset minut, da žival čim bolje spoznam. Zanima me, kako se prehranjuje, ali se zadržuje bolj na hladnem ali na toplem, morda na bolj vlažnem, koliko pije, kako je aktivna …« Potem postavi diagnozo in si določi točke za zdravljenje. Pri psu jih je okoli 150, pri konjih pa čez 200. »Največkrat jih izberem od deset do petnajst in reakcija telesa na pravo kombinacijo – sploh če vem pravi vzrok – bo telo spodbudila, da se bo začelo zdraviti samo. Moj cilj je Živo pozdraviti do te mere, da bi lahko živela brez zdravil. Včasih je imela napade večkrat na dan in so trajali po nekaj minut, zdaj ima napad le še enkrat ali dvakrat na dan, pa še ti so tako mili in netipični, da jih tisti, ki ne ve, niti ne opazi.« Za nežno psičko najdenko trenutno skrbi predsednica društva za zaščito živali Animal Angels, s katero pod isto streho živijo tudi mačke. Zato bi bili drugi člani društva, med njimi David, zelo veseli, če bi predsednico lahko razbremenili, tako da bi psički našli novega skrbnika, ki bi z ljubeznijo skrbel zanjo. »In ji seveda omogočil tudi ustrezno zdravstveno oskrbo.«

Dihur na zdravljenju. Z veterinarsko akupunkturo največkrat zdravijo pse, mačke in konje, tu in tam pa potrebuje terapijo tudi kakšen bolj »nenavaden« bolnik, recimo krava ali dihur. »Kravo, ki sem jo zdravil, je rešilo pomursko društvo za zaščito živali. Mnogo let je bila na verigi. Zaradi tega je bilo njeno telo tako deformirano, da sploh ni znala hoditi, ko so jo spustili na pašnik. Z akupunkturo sem ji skušal povečati pretok energije v zadnjem delu telesa, da bi čutila manj bolečin ob premikanju. Napredek je bil viden.« Drugi tak nenavaden bolnik je bil dihurček, ki je imel težave s hrbtenico. Le kako je divjo živalco pripravil do tega, da mu je dovolila v svoje telo zabadati iglice? »Prvič je bil zelo živahen in sem se kar dolgo trudil, potem pa sva z njegovo skrbnico našla položaj, v katerem se je umiril, pa malo sva ga motivirala s priboljški.

Več v Zarji, 6.3.2017