Alter

Kapljice MMS – še eno zdravilo za skoraj vse bolezni

Sonja Grizila
14. 11. 2017, 07.59
Posodobljeno: 14. 11. 2017, 07.59
Deli članek:

Še niste slišali zanje? Mnogi so in jih tudi uporabljajo, dajejo jih celo majhnim otrokom. Pri nas imamo o tem čudežnem zdravilu dve prevedeni knjigi, in čeprav je proizvodnja in prodaja kapljic MMS prepovedana, jih lahko kupiš z enim klikom. Se pravi, da se je neumno delati, da tega ni, ker pač je. Če bi bilo do kapljic težko priti, jih lahko z nekaj iznajdljivosti naredimo kar iz čistil za bazen in kisline, s katero čistimo straniščne školjke. Da je to strašno strupeno? No, seveda je, ampak nekateri odbiti kemiki so z lahkoto izračunali, da bi se prej zastrupili s kavo kot pa z natrijevim kloritom (ni pomota, s t in ne z d). Stvar je pač v pravih odmerkih in pravih postopkih. Ampak saj tako je skoraj pri vsaki reči, a ne?

Revija Zarja
MMS je raztopina natrijevega klorita (kemijsko NaClO2), ki se uporablja v industriji kot belilo oziroma močno oksidacijsko sredstvo.

Da, seveda te sezuje, če ti človek, ki ga ceniš in mu zaupaš, prišepne, da boš z nekaj kapljicami na dan preprečil prehlad ali ga pri priči ukrotil, če ga že imaš, odpravil bolečine, vnetja, pa celo aids, malarijo, raka in nadležne kronične bolezni. Le kdo ne bi poskusil, pa čeprav je naša osrednja zdravstvena ustanova rekla jasen ne, zdravniki pa o tem ne vedo ali nič ali pa so proti. V bistvu je vsa Evropa proti, saj je prodaja kapljic v večini držav prepovedana (dobijo se pa povsod), terapija pa tako zelo odsvetovana kot pri nas. Gre za kapljice, ki se prodajajo v dveh stekleničkah, eno aktiviraš z drugo in razredčiš z vodo. Čudežno zdravilo naj ne bi imelo stranskih učinkov, razen morda driske in slabosti na začetku – privrženci MMS trdijo, da je to zaradi pomorjenih patogenih organizmov, ki jih telo skuša po hitrem postopku spraviti ven, nasprotniki pa, da strupene kapljice razdražijo in poškodujejo prebavila. Prevajalka knjige Priročnik MMS – zdravje v lastni odgovornosti dr. Ksenija Šajn pravi, da to ni res, saj sama z možem in otroki vred te kapljice uporablja že tri leta. In so vsi popolnoma zdravi. Ampak pojdimo po vrsti.

Ideja iz džungle. Iz prave džungle in ne iz Las Vegasa, kjer Jim Humble živi. Leta 1996 je upokojeni pustolovec sprejel prijateljevo vabilo, da gresta v Gvajano iskat rudnik zlata. Ker mu je bilo rečeno, da tam ni malarije, se je (no, že kar preveč neprevidno) podal na pot brez ustreznih zdravil, s seboj pa je imel tako imenovan stabiliziran kisik, z njim namreč popotniki razkužujejo vodo, da postane pitna. Ko sta dva od nosačev zbolela za malarijo, jima je Jim dal v vodo večjo koncentracijo kisika, češ – če pobije patogene v vodi, bo morda tudi v telesu, ki je 70 odstotkov iz vode. Možakarja sta se že po štirih urah počutila znatno bolje, potem je nenavadno zdravilo rešilo še nekaj drugih obolelih in navsezadnje tudi Jima, le da je preglede »prej in potem« opravil v bolnišnici. Potrdili so, da je malarija bila in da je zelo hitro čudežno izginila. Jim sicer ni dobil zlata, domov pa je prinesel hudo radovednost, kaj za vraga je v stabiliziranem kisiku. Proizvajalci niso hoteli povedati, kaj, pa je sam tako dolgo odmerjal in prelival tekočino, da je čez čas zaznal vonj po kloru. To je, seveda!

Saj ga vsi poznamo! Po dveh letih raziskovanj je ugotovil, da je učinkovina, ki pomori patogene, natrijev klorit (NaCIO2), ki ga nekatere bogatejše države uporabljajo za razkuževanje javnih vodovodov, manj darežljive pa to počnejo s klorom, ki naj bi bil tudi rakotvoren. Vendar je treba pri uporabi natrijev klorit stabilizirati z ocetno, s citronsko ali solno kislino, ta zadnja je, pravijo, boljša. Naj vas ne pretrese, ker je zelo jedka in z njo čistimo stranišča. Imamo jo namreč v želodcih in tisti, ki je imajo preveč, to pošteno občutijo, tisti s premalo pa tudi. To naj bo vse o kemiji v tem tekstu, v knjigi je namreč kopica formul in reakcij, zanje zadošča že osnovnošolsko znanje kemije. Stvar je v skrbnem odmerjanju in pravočasnem mešanju, sicer si lahko pridelamo tudi kakšno eksplozijo in dražeč plin, če bi se šli sami brez znanja tovrstni alkimizem iz čistil in razkužil. Stvar se, kot že rečeno, dobi na spletu že pripravljena, najdemo pa jo tudi v trgovinah z zdravo prehrano in zeliščnimi pripravki med eko čistili. Zmešnjava je že kar srhljiva, saj si lahko iz reči, ki jih legalno prodajajo, po merilih uradne medicine pripravimo pravcate molotovke. Ko sem iskala koloidno srebro, so mi v eni takšnih trgovin zaupali, da ga sicer imajo, vendar je le za zunanjo uporabo – v vsej Uniji je namreč prepovedana prodaja koloidnega srebra za pitje. Torej ljudje pijejo tega za zunanjo uporabo? No, tako pravijo. Pa ima ustrezno koncentracijo, sem vprašala prodajalca. Kaj bolj butastega res ne bi mogla narediti. Seveda je odgovoril, da ne ve.  

Skratka, čudežne kapljice, ime je sestavljeno iz začetnic »miracle mineral supplement«, kasneje je Humble zdravilo preimenoval v »master mineral solution«, ampak kratica je ista, so vsekakor že vsaj deset let tudi med nami. Sloves o njih se je v Evropo razširil tudi iz držav, kjer večina prebivalstva nima drugega razen občasnega humanitarnega zdravstva. Če nekaj zavre ali celo ozdravi  malarijo ali aids, kar je v takšnih državah večinoma smrtna obsodba, je gotovo vredno pozornosti. V knjigi je veliko uspešnih zgodb, ki pa jih seveda ni mogoče preveriti.   

Na svojo odgovornost. Torej, v Sloveniji imamo dve knjigi o čudežnih kapljicah, ena je prevod Humblove, druga pa prevod Priročnika MMS, ki  ga je napisala dr. Antje Oswald, zdravnica splošne prakse, homeopatinja in kineziologinja, ki ima zasebno ordinacijo v Detmoldu (Nemčija). Tako kot mnogi je preizkusila čudežne kapljice, o katerih je izvedela na nekem seminarju. Ugotovila je, da pomagajo takoj, vsaj pri njenem sinusitisu, napisala je recenzijo Humblove knjige in dobila ponudbo založnika, da sama napiše priročnik za praktično uporabo MMS (Humble namreč ni zdravnik, ji je pa pri pisanju svetoval). Čeprav homeopatija nima zveze s čudežnimi kapljicami, razen da so tako kot v homeopatiji odmerki zelo majhni, jo je podatek, da lahko z njimi pokončamo povzročitelje bolezni in odstranimo iz telesa težke kovine, vsekakor fasciniral.

Več v reviji Zarja, 14. november 2017