Ta pravi, da hujšanje po luni ni koristno le za izgubo kakšnega odvečnega kilograma, ampak enodnevno postenje, prilagojeno ciklom narave, očisti tudi naše misli in še kaj.
Občasen 24-urni post, kar pomeni, da en dan in eno noč ne jemo ničesar ali le sadje, jogurt, zelenjavo, je dokazano koristen in celo zdravilen. Telo se očisti strupov in se za nekaj časa spočije od preobilnega dela, ki ga ima s prebavo hrane. Če to naredimo dvakrat na mesec, v času ščipa in mlaja, se uskladimo z luninim ciklom. S tem dosežemo ritmično čiščenje v skladu z naravo in omejimo nevarnost, da bi se izgubljeni kilogrami povrnili. O koristih posta (kadar se ga pravilno lotimo) ste že veliko brali, seveda pa bo treba tudi kaj storiti. Luna je lahko odlična pomočnica, saj nas vse leto spominja, kdaj je čas za postenje. »Ta starodavna uporaba luninih ciklov za očiščevanje, regeneracijo in hujšanje je bila že velikokrat preizkušena in je vedno koristna,« zagotavlja sogovornica.
Prilagodite post sebi. Stvari v življenju nikoli ni pametno početi na silo, in to velja tudi za post: prilagodite ga sebi, svojemu počutju in potrebam. »Če se vam je težko postiti dvakrat na mesec, tako ob mlaju kot ob ščipu, bo za vas najboljše postenje samo ob mlaju, saj ta pomeni nov začetek in je nadvse dobrodošlo, da v ta čas vsakič znova vstopamo prečiščeni. Če znamo post gledati tudi skozi duhovna očala, ga uporabimo še za umsko in čustveno čiščenje ter za poglobljeno pripravo na novo pot.« Narava zna to odlično izpeljati, le mi včasih pozabljamo, da smo njen del. Če jo bomo upoštevali in hkrati poslušali sebe, lahko od postenja ob luninih menah ogromno pridobimo. Naj post ne bo samo dan, ko pač nič ne jemo oziroma uživamo le zelenjavo ali sadje, to naj bo hkrati dan, ko se kolikor le mogoče posvečamo sebi Tisti, ki se bodo postenja lotili prvič, bodo najverjetneje ugotovili, da je ob ščipu napornejše, saj je takrat naš tek največji in je naše čustveno stanje nekoliko bolj neobrzdano. »Toda prav zato je moč nadzorovati sebe v času najintenzivnejšega doživljanja življenja ne.
Več v reviji Zarja št. 1. 3. 1. 2017
