Ko sem pred skoraj desetimi leti delala intervju z zdravnico, ki je bila zaposlena v eni od bolnišnic na Dunaju, me je presenetila z izjavo, da na večini intenzivnih oddelkov v dunajskih bolnišnicah kot dopolnilno zdravljenje uporabljajo tudi aromaterapijo. Pri nas takrat skoraj še vedeli nismo, kaj to sploh je. Kaj pa danes? Še vedno smo tam, kjer smo bili takrat – na področju ljudskega zdravilstva. So nas pa močno prehiteli Hrvati. Bolniki lahko že nekaj časa dobijo aromaterapevtska zdravila na recept. To je dosegel farmacevt, dr. sc. Stribor Marković.

Marković je po študiju medicinske biokemije in farmacije doktoriral iz farmakologije in se leta 1996 začel ukvarjati z raziskavami na področju molekularne in celične farmakologije. Posvečal se je predvsem imunologiji, preizkušal je tudi nova zdravila, ki učinkujejo na imunski sistem. Kasneje je delal v nekaj večjih farmacevtskih družbah, ki se ukvarjajo z raziskovanjem novih zdravil, je avtor več znanstvenih raziskav in izumov. Leta 2001 je vzporedno začel raziskovati na področju fitoterapije in aromaterapije. V francoski šoli Hippocratus je leta 2004 pridobil še diplomo fitoaromaterapevta. Sedem let je delal na obeh področjih, dokler leta 2008 ni izstopil iz farmacevtske industrije in se začel ukvarjati le še s fitoaromaterapijo. Danes v svojem laboratoriju pripravlja magistralna aromaterapevtska zdravila za dve verigi hrvaških lekarn, svetuje farmacevtom, vodi predavanja o aromakozmetiki, fitoaromaterapiji, tudi osebno svetuje. Ljudje, ki imajo končano najmanj srednjo šolo medicinske ali farmacevtske smeri, si v njegovi šoli lahko pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo aromaterapevt. Leta 2005 je izšla njegova knjiga Fitoaromaterapija, ki med fitoaromaterapevti velja za biblijo. »Knjiga je zdaj že zastarela. Ljudje pogosto mislijo, da so zdravilna zelišča nekaj, kar sodi v 19. stoletje, v resnici pa gre za neverjetno dinamično področje. V načrtu imam, da bom naslednje leto začel pripravljati novo knjigo. 2014. sem začel spletno stran plantagea.hr in še eno leto potrebujem, da jo uredim (posvečena je zdravilnim rastlinam, aromaterapiji, fitoterapiji in naravni kozmetiki, op. a.).«

Se za aromaterapijo zanimajo tudi zdravniki?

Zadnja tri leta se je med zdravniki zanimanje za zdravljenje z aromaterapijo precej povečalo. V lekarno, kjer delam, redno prihajata dva zdravnika iz ene od bolnišnic, in sicer takrat, ko imata okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom. Sicer pa imam v letošnji generaciji slušateljev pet zdravnikov specialistov dermatologije, nevrologije in interne medicine. Še pred desetimi leti bi bila njihova udeležba nepredstavljiva. Zanimivo je, da se za to področje, poleg seveda zdravnikov mlade generacije, najbolj zanimajo najbolj izobraženi zdravniki, docenti na fakultetah, primariji ...

Zakaj jih zanima ta oblika zdravljenja?

Več motivov imajo. Eden je ta, da so ugotovili, da aromaterapevtska zdravila učinkujejo pri bakterijah, pri katerih so antibiotiki odpovedali. Tako je zdravljenje MRSA. Znanstvene raziskave so pokazale, da ko stafilokok postane MRSA in odporen proti antibiotikom, hkrati postane občutljivejši za eterična olja. To zanima predvsem zdravnike, ki delajo v bolnišnicah. Tiste, ki imajo zasebno prakso, pa zdravljenje z aromaterapevtskimi pripravki zanima zato, ker to od njih pričakujejo bolniki. Ljudje imajo namreč vedno več predsodkov glede sintetičnih zdravil.

Kje še so aromaterapevtska zdravila uspešnejša od sintetičnih?

Najuspešnejša so pri infekcijah. Že več let uspešno sodelujem z enim od ginekologov, ki z aromaterapevtskimi zdravili uspešno zdravi virus HPV. Na prste ene roke lahko našteje bolnice, pri katerih zdravljenje ni bilo uspešno. Poleg MRSA aromaterapevtska zdravila zelo uspešno zdravijo herpes, virus varicella zoster, kandido in urogenitalne infekcije. Eden od glavnih razlogov, zakaj rastline ustvarjajo eterična olja, je namreč zaščita pred mikroorganizmi. Tudi glivična obolenja znajo eterična olja bolje odpraviti kot sintetična zdravila. Drugo področje, kjer so eterična olja zelo uspešna, pa je vpliv na naše razpoloženje.

Več v Zarji št. 16, 19. 4. 2016