Sean Rutar je bil leta 2013 star 34 let. Živel je povprečno življenje, bil je poročen, novopečeni očka malega Lukasa, hodil je v službo in se veliko ukvarjal s športom. Z zdravjem dotlej nikoli ni imel nobenih težav. Na začetku omenjenega leta pa je začutil, da z njim ni vse v redu. Neprestano je bil žejen, popil je ogromno, pogosto je uriniral, vsaj sedemkrat na noč. Tudi shujšal je precej, vendar ga to ni skrbelo, mislil je, da je to zaradi vsakodnevnega ukvarjanja s športom. Ko je bil sinček star dva meseca, je moral zanj po nekaj malenkosti v lekarno. Izkoristil je priložnost in farmacevtki povedal o svojih težavah. Takoj je posumila na sladkorno bolezen. Kar tam, v lekarni, mu je izmerila krvni sladkor in rezultat je pokazal 18 mmol/l, kar je občutno več od normalnih 4 do 6 mmol/l, izmerjenih na tešče. S Seanom je bilo nekaj hudo narobe.
Naslednji dan je odšel k svojemu zdravniku, in ta ga je poslal v laboratorij. Po vseh zbranih podatkih je zdravnik razglasil Seana za diabetika in ga poslal domov s predpisano dieto, po njej naj bi bilo v njegovi prehrani 60 odstotkov ogljikovih hidratov, 30 odstotkov beljakovin in 10 odstotkov maščob.
Po tednu dni od neprijetnega odkritja se je Seanu stanje še poslabšalo, vsak dan slabše je videl. Pot ga je spet zanesla po nakupih v lekarno in potožil je farmacevtki o svojem vidu. Ta mu je ponovno izmerila raven sladkorja v krvi. Tokrat aparatura ni reagirala, na zaslonu se številka ni pokazala. To je bil razlog za preplah. Sean je imel namreč v krvi toliko glukoze, da je aparat preprosto ni mogel izmeriti, saj ni programiran za tako rekoč smrtne vrednosti sladkorja v krvi! Iz lekarne so ga takoj napotili v zdravstveni dom k zdravniku, ki je v isti stavbi. Tam se je zgodba ponovila, aparat je kazal vrednost 0. To je zelo vznemirilo tudi zdravnika. Takoj so poklicali reševalno vozilo in Seana odpeljali v izolsko bolnišnico. Sam se pravzaprav ni zavedal, kaj se dogaja, bolj ga je skrbelo za ženo in nekajmesečnega sina, ki sta doma čakala, da prinese potrebne stvari iz lekarne. Čudno se mu je zdelo tudi to, da so ga v bolnišnico peljali z vključeno sireno.
Več v Zarji št. 16, 19. 4. 2016
