Alter

Zdrave in zdravilne vode Slovenije

Dejan Ogrinec
29. 2. 2016, 19.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Močna ljubezen te mora voditi, da brez vozniškega izpita, brez ponujenega ali obljubljenega denarja, samo ob pomoči žene, izpelješ toliko izletov, obiskov, raziskovanj in pogovorov, kot jih je Primož Hieng.

Dvema zaporednima knjigama o zdravilnih točkah Slovenije ter nenavadnemu vodniku po neobičajni Sloveniji se je pridružilo najnovejše delo, ki je kot pika na i v trenutnem burnem dogajanju in bojevanju za vodo kot javno dobrino: vodnik z naslovom Zdrave in zdravilne vode Slovenije.

Dežela zdravilnih voda. Po pisnih virih lahko sklepamo, da je naš prednik vedno iskal pitno vodo, ki je privrela na dan iz številnih vrelcev ali izvirov. Ljudje so v preteklosti veliko bolj cenili vodne vire, izvire, slatine in vrelce. Znali so jih zajeti, uporabljati, in hkrati so začeli ugotavljati, da so mnogi med njimi tudi zdravilni. To dokazujejo številni ljudje, ki še vedno redno prihajajo k njim in si natočijo vodo za domov. V Sloveniji je nešteto takih odličnih vodnih virov.

Novinar in fotograf Primož Hieng, 16 let novinar na radiu RGL in 12 let sodelavec Slovenskih novic, v zadnjih letih tudi raziskovalec zdravilnih in blagodejnih energij, je po dveh vodnikih zdravilnih energij v naši deželi nadaljeval z raziskovanjem zdravilnih izvirov, vrelcev in studencev, ki imajo tudi blagodejne zdravilne lastnosti oziroma učinke. Ob tem je obdelal še druge vode, ki naj bi koristile našemu zdravju, saj imamo zdravo vodo tudi v nekaterih rekah, jezerih in slovenskem morju.

Zgodbe in odkritja. Naj omenimo najljubše avtorjeve vodne točke: Bušeča vas pri reki Krki, Klunove toplice, izvir pri Moravskih toplicah, ki zdravi luskavico, Beli studenec, kjer menda zajema vodo tudi Anton Komat, in izvir Veseno pri termah Snovik. Poleg skrivnostnih, kot so recimo toplice v Besnici, o katerih so mu prišepnili staroselci, ali Medvedica, kjer voda pride na plan samo pred obdobjem slabega vremena. Nešteto je zgodb o iskanju skritih in še domačinom neznanih izvirov. Ko sta z ženo Mojco iskala izvir Baba, sta zagledala starko, sključeno od starosti. »Pomislil sem, da če pa ta 'baba' ne ve, kje je izvir Baba, potem pa tudi en klinc vse skupaj,« se je nasmehnil Primož Hieng.

Več v Zarji št. 9, 1. 3. 2016