Alter

Ljubim nočne more

Katja Božič
22. 6. 2009, 01.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

»Sanje so naš najboljši zdravilec,« pravi dr. Magdič, ki ljudem v svoji zasebni praksi v Rakičanu odpira vrata v svoj delovni in nenazadnje njihov notranji svet in jim pomaga.

»Lepo je biti mlad, ko ne veš, kaj te čaka. Mene so čakale sanje! In to dobesedno,« se dr. Jožef Magdič, nevropsihiater in psihoanalitik iz Prekmurja, nasmehne ob spominu na čas, ko se je odločil za študij na Inštitutu dr. Karla Gustava Junga v Zürichu. Takrat namreč ni vedel, da Jungova teorija sloni pretežno na interpretaciji sanj, ki so zdaj eden od pripomočkov pri njegovem delu z ljudmi in velik izziv. »Sanje so naš najboljši zdravilec,« pravi dr. Magdič, ki ljudem v svoji zasebni praksi v Rakičanu na stežaj odpira vrata v svoj delovni in nenazadnje njihov notranji svet in jim pomaga.   

Vi ste svoje sanje torej uresničili?
Ja, seveda, tako in drugače. Ljudje smo na svoje življenjske sanje pozorni več ali manj vse življenje. Jaz sem imel srečo, da sem se z njimi ukvarjal tudi med študijem na inštitutu in moje življenje se nekako odvija po teh sanjah. Sanje so mi vseskozi izziv, tako moje, kot tudi sanje ljudi, ki mi jih zaupajo. Skozi zgodovino smo se ljudje oddaljili od našega arhetipskega sanjskega življenja. Smisel psihoterapije po Jungu pa je vračanje k njemu. Bioenergetičarka s spodnje razlage sanj je denimo arhetipski terapevt sanjavkine ženskosti, ki ji sporoča, kaj naj stori, in jo obenem povezuje z njenim vsakdanjikom. Takšne samoozdravitvene mehanizme in simbole imamo vsi v sebi in bioenergetičarka je v tem primeru sanjavkin najboljši psihoterapevt.  
Si sami velikokrat razlagate svoje sanje?
Razlaga sanj je prevajanje simbolov, ki se tam pojavljajo, v znake. Svoje sanje si prevajam, vendar tudi pustim, da delujejo na moj vsak dan. Ni namreč treba, da sanje ozavestimo, enostavno jih pustimo delovati. Sanje namreč nastopijo v REM-fazah spanja, ki so nasploh zdravilne faze, pomembne za vsa živa bitja. Če bi jim te faze odvzeli, bi počasi zboleli ali umrli. Če bi torej človeku vzeli sanje – v poetičnem ali medicinskem smislu – bi umrl.  
Zakaj sanjamo? Kakšen je namen sanj?
Sanje so ena od najstarejših manifestacij našega duševnega življenja in hkrati terapevt, zdravilec naše vsakdanjosti. Zame so ena najstarejših govoric naših možganov. Sam se z njimi ukvarjam kot zdravnik, nekdo drug pa
se lahko tudi iz čisto drugega razloga.
Kako jih vključujete v svoje psihoterapevtsko delo?
So pomemben pripomoček pri mojem vsakdanjem delu. Ljudem, ki me obiščejo, rečem, naj si jih zapisujejo. Njihov odnos do sanj dosti pove tudi o odnosu do njih samih. Nekateri me poslušajo in jih , ti jih jemljejo resno, nekateri jih na hitro napišejo na roko in list vržejo predme, kot da se to njih ne tiče, nekateri jih samo pripovedujejo, nekateri pa pravijo, da ne sanjajo. V splošnem si namreč zapomnimo tiste sanje, ki jih imamo, tik preden se zbudimo.
Je mogoče, da ljudje ne sanjajo?
Če ne bi sanjali, torej če ne bi imeli REM-faz spanja, bi zblazneli, zboleli, umrli. Vsi sanjamo, le da govorica sanjskega sveta človeku, ki se sanj ne spomni, očitno ni potrebna za zdravo funkcioniranje njegove realnosti, ni pa to nič patološkega.
Kako sanje delimo, so vse enako pomembne?
Jaz ne ločim pomembnih od nepomembnih. Tako kot ljubim vse vrste trave, imam rad vse sanje. Sanje imajo neko sanjsko dogajanje, ki ga lahko primerjamo z dramo – ta ima začetek, kraj, osebe, ki v njej nastopajo, in problem, ki mu sledi rešitev. Tako je tudi v sanjah. Če sanje nimajo konca, so to potem predstavitvene sanje – predstavijo problem, ne da bi ga rešile – hočejo, da ta problem rešimo v vsakdanjem življenju. Naslednje sanje so terapevtske, z negativnim ali s pozitivnim koncem, ki nam dajo rešitev, kot recimo bioenergetičarka iz spodnjih sanj, ki pravi, da je treba odpreti srce. Imamo tudi mistične sanje, ki pa mene, kot zdravnika, racionalista ne zanimajo, ker imam kot zdravnik dovolj dela. Sanje nimajo omejitev prostora in časa.
Kako lahko podzavest vpliva na reševanje nekega problema v zavesti?
Bioenergetičarka je lepo rekla, da je treba odpreti srce. Kako boste naredili, vam pa nič ne nakaže. Treba je delati na sebi. Bioenergetičarka je arhetip, star tisoč let, kaj pa ona ve, ali je tej osebi všeč Franček, Peter, Fridolin. Ona je nakazala, kaj je treba storiti. Od tu naprej lahko vstopi terapija, kjer se izdela koncept, kako to rešiti v realnosti, da ne bi ostalo samo pri sanjah. Sanje ne nadomestijo naše realnosti, temveč nam v realnosti pomagajo.
Kako pravilno ravnati z njimi, na kaj je treba biti pozoren pri pojasnjevanju?
Pojasnjujem jih po asociacijski metodi. Človeka vprašam, na kaj ga neka stvar asociira, potem povezujem z arhetipi – gre za povezovanje z arhetipi lastnih globin. Človek, ki se pogovarja z mano, se mora poglobiti vase, vrnem ga v zgodovino njegovega duha, doživeti mora, kar je sanjal, njegov ego je bližje tem sanjam kot moj ego. Jungova terapija temelji na razumevanju lastnih sanj.  
Torej mora človek sam priti do rešitve svojega problema, svojih sanj?
Jaz ga utrudim, do konca mu ne povem svojega stališča. Sanje so namreč fantastična opcija poglabljanja vase, dinamika sanjskega delovanja je izredno pomembna. Pri delu si pomagam s slovarjem simbolov. 
Različni narodi sanjajo v različnih simbolih?
Seveda, Japonec ne bo imel toliko krščanskih simbolov kot nekdo, ki je odraščal v krščanski civilizaciji.
Se moramo jeziti na nočne more, sanje, ki nas žalostijo, strašijo?
Jaz ljubim nočne more. So obvestilo, ki pravi: ti bedak, kdaj se boš kaj naučil! Recimo ugriz medveda ali udarec njegove šape pomeni izredno terapevtske sanje. So opozorilo, da je treba nekaj spremeniti v življenju. Če me v sanjah ugrizne kača, pa se potem ves preznojen zbudim, to pomeni, da ne sledim lastni notranjosti, svoji energiji, kača je namreč naša življenjska energija. Je simbol povezovanja psihičnega in duševnega življenja.
Nas sanje lahko opozarjajo na zdravje?
Seveda nas opozarjajo na telesno zdravje. Upam si trditi, morda pretiravam, da se vse bolezni zdravijo v sanjah. Nekateri psihoanalitiki se ukvarjajo samo s tem. Veliko dela bi imel, če bi bil razlagalec sanj pri kakem internistu. Jaz se s tem ukvarjam toliko, kolikor rabim, sem pač dušeslovec in moram dajati prednost duši. Včasih pa tudi kakšnega človeka na podlagi sanj opozorim, da bi bilo dobro iti na pregled. Spomnim se, da so se neki gospe ponavljale sanje, v katerih je imela težko tehtnico na prsih, pa sem ji rekel, naj gre na pregled srca, in odkrili so, da ima angino pectoris. Veste, sanje govorijo s simboli, tehtnica je kazala na težo, na odločitev, da je nekaj treba narediti, da stanje ni lahko. 
Zakaj se nekatere sanje ponavljajo?
Ker so pomembne in jim ne prisluhnemo. Te sanje imajo za našo realnost pomembno vsebino, mi pa se s tem nočemo srečati. 
Kaj pomenijo erotične sanje? 
Hvala bogu, da so, ljubimo jih. Pomenijo, da ima sanjavec erotični naboj. Imamo tudi istospolne sanje. Včasih pride kdo k meni in reče, jaz sem homoseksualec, lezbijka. Jaz pa jim odgovorim, naj ne skrbijo, da niso nič od tega. Takšne sanje so konjunkcija ali povezava istospolne energije v tem človeku. Homoerotične sanje so psihoterapevtske, navzven se to kaže kot večanje samozavesti, odločnosti. Take sanje pomagajo, da se človek znajde v svoji realnosti.
Kakšne sanje so pri Slovencih najpogostejše?
Slovenske sanje so sestavljenka slovanskega, madžarskega, germanskega in romanskega arhetipa. Upam si trditi, da nimamo nekega čistega slovenskega arhetipa, pa hvala bogu. Mi smo mešanica telesnih genov in psihičnih arhetipov. Telesno podedujemo gene, na področju psihe pa arhetipe.
Se lahko vsak človek nauči razlagati svoje sanje? Kako začeti?
Seveda. Tistim, ki jih to zanima, rečem, naj si kupijo slovar simbolov, tam si lahko pogledajo, kaj pomeni stvar, o kateri so sanjali. Z malo razmišljanja in poglabljanja vase lahko pridemo do razlag. Vendar nas sanje zdravijo tudi, če se z njimi ne ukvarjamo.


Simboli, ki se najpogosteje pojavljajo v sanjah:
Smrt: Najbolj terapevtske sanje so sanje o lastnem pogrebu. Pokopališče v sanjah pravzaprav ne pomeni konca, ampak začetek transformacije, nove možnosti. »Mnogi, ki začnejo psihoterapijo, imajo sanje o lastnem pogrebu, jaz pa pravim hvala bogu! Zadnjič mi je ena gospa rekla, da je sanjala, da imam raka na pljučih. »Pa sem rekel super, moja terapevtska vloga v njeni psihi se zmanjšuje, postaja samostojnejša, zdaj sem končno vedno manj pomemben v njeni psihi.«
Grad: Primerjamo ga s pravljicami, v gradu sta vedno živela graščak in graščakinja. Tukaj gre za starševski kompleks, gre za arhetip starševstva. 
Gozd: Je področje naših živali, kamor ne more vsak. To so naši nagoni, naša globina.

 

Razlaga nekaterih sanj:


1. Nenehno sanjam, da se selim v neko novo stanovanje, največkrat je to stara hiša, polna pohištva od prejšnjih lastnikov, in nikakor mi ne uspe raziskati vseh sob. Se prej zbudim. Res je, da sem imela vse odraslo življenje po dve gospodinjstvi (tu in tam celo tri – dom, vikend in stanovanje v tujini). Ima lahko to kakšno povezavo?
Jungovci menimo, da hiša simbolizira našo dušo. Sanjavka bi rada spremembe v svoji duši, ki pa je ostala stara duša. Njena duša je namreč starejša od njene zavesti. V bistvu je dobro ostati v stari duši – stari hiši, kajti če so spremembe prenagle, nas lahko zavede in nam spodnese tla pod nogami. Sanje govorijo, da sanjavka potrebuje spremembe v okviru stare hiše.   

2. Z letenjem se rešujem pred nevarno situacijo. Ko je že res skrajno ogrožajoča, začnem poletavati. Najprej so to le malo daljši in višji odskoki, na koncu pa brez težav letam in izvajam akrobacije v zraku. Včasih letam tudi brez tega, da bi bilo prej nevarno, a vedno je začetek okoren in počasen.
Ko človek v sanjah leti, se oddaljuje od matere Zemlje od realnosti, gre v svet iluzij, fantazij, razmišljanj. Realno razmišljanje pa je tisto, ki nas približuje materi Zemlji. Letenje naj ima tudi padanje, vendar mora biti padec na zemljo. Sanjavec pravi, da je začetek okoren, počasen – to je neke vrste obrambni mehanizem, vedno moraš vedeti, kako daleč se podajaš v neka področja fantaziranja. Ne pomenijo pa te sanje nobene patologije.

3. V sanjah Šla sem šla na terapijo k bioenergetičarki, ki me je pričakala z velikimi očali in nenavadno pričesko – modre skodrane lase spete v dva čopa (pričeska se ji je zamenjala vsakih pet minut). Napravila mi je terapijo, čutila sem, kako me neka energija vleče navzdol, a sem jo poznala in me ni bilo strah, da bi padla. Na koncu mi je dejala, da sem sicer močna, da pa vidi blokado na srcu. Ko bom odprla srce, bom še močnejša.
Tako kot imajo ljudje pri različnih obredih iniciacije spremljevalce, imamo spremljevalce tudi v sanjah. V tem primeru je to bioenergetičarka, ki je simbol arhetipa sanjavkine ženskosti, terapevtka njene ženskosti. V terapiji se sanjavka sreča s svojo lastno globino. To so sanje sodobne ženske v današnjih stresnih situacijah. So terapevtske, ki nakažejo tudi rešitev.