Alter

Človek ni stroj

Miša Čermak
22. 6. 2009, 01.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

V njegovih dveh diplomah sta napisana dva univerzitetna naziva, za katerima se skrivajo leta študija: dipl. biolog in dr. med., vendar brez zdravniške licence. Pri nas si namreč lahko ali eno ali drugo - zdravnik ali homeopat.

V njegovih dveh diplomah sta napisana dva univerzitetna naziva, za katerima se skrivajo leta študija: dipl. biolog in dr. med., vendar brez zdravniške licence. Pri nas si namreč lahko ali eno ali drugo – zdravnik ali homeopat. »Odločil sem se za drugo, homeopatija je moja ljubezen že petnajst let.« Po glasu ljudstva sodeč, uspešna, saj so čakalne dobe v njegovi ordinaciji zelo dolge.


Kateri je bil tisti ključni korak, ki vas je po študiju kitajske tradicionalne medicine in naše medicine potegnil ravno v homeopatijo?
Akupunktura ima precejšen uspeh na nekaterih področjih, toda pričakoval sem morda nekoliko več, zato sem iskal naprej in našel homeopatijo. Sam sem imel zdravstvene težave, in ko sem iz Anglije dobil knjigo o homeopatiji, me je ta prevzela.
Tudi malce tvegan korak za zdravnika?
Uradna medicina ima svojo paradigmo: na človeško telo gleda kot na stroj, ki je sestavljen iz posameznih delov – če se popravi en del, naj bi se popravilo delovanje celote. Homeopatija pa ima na človeka celosten pogled, vidi ga kot neločljivo celoto na telesni, duhovni in duševni ravni. To pomeni, da skuša med zdravljenjem vplivati na to celoto. Simptomi, ki se pojavljajo pri nastanku bolezni, so biološka govorica, ki kaže, da obstaja motnja v celem sistemu, organizmu. Z uporabo homeopatskih zdravil imamo močno orožje za ponovno vzpostavitev ravnotežja.
Ali to pomeni, da homeopatska zdravila učinkujejo hkrati na duha, dušo in telo?
Tako je, delujejo na vseh ravneh. Ljudje namreč dostikrat pridejo z več diagnozami hkrati, mi pa jih zdravimo s samo enim zdravilom: s tem zdravilom se začne postopoma vzpostavljati ravnovesje na vseh ravneh.
So homeopatska zdravila – kot se sliši in bere – strupi v majhnih dozah, so rastlinske esence in deli živali?
Naša lekarna obsega več kot tri tisoč različnih zdravil: izhodne snovi so iz rastlinskega sveta (izvlečki rastlin), živalskega sveta (strupeni in/ali nestrupeni izločki živali) in deli živali, kot na primer cele čebele, iz katerih se pripravi zdravilo apis, in pa mineralne snovi – elementi, kovine, soli. Z zdravili izzovemo reakcije telesa.
Nekateri nam očitajo, da to ni znanstvena medicina, a je: vsa naša zdravila so bila temeljito preizkušena na zdravih ljudeh, preden smo jih začeli uporabljati. Zato točno vemo, kaj je zdravilo sposobno izzvati in zato tudi zdraviti.
Je vse to dokumentirano? Očitajo vam, da v vaših poizkusih ni znanstvenih metod, primerljivosti in dokazov.
Naša medicina je kumulativna: vse, kar smo delali v devetnajstem stoletju, še vedno uporabljamo, le da dodajamo nove stvari. Vsa zdravila so natančno opisana, opisani so viri informacij. Zdravila pri naših bolnikih spodbudijo samoozdravitvene procese v telesu – le da pri kroničnih boleznih telo samo tega ni sposobno, zato potrebuje impulz. In ravno te močne impulze nam omogočajo homeopatska zdravila: so neke vrste katalizator, vse drugo pa opravi telo samo.
Kakšne so reakcije pri bolnikih?
Lahko so zelo burne, največkrat pa so blage. Naloga zdravnika je, da pri prvem srečanju ugotovi, kako občutljiv je bolnik. Popolnoma drugače zdravimo otroka, ki nima večjih organskih okvar in zato ovir, starostnik pa ima veliko nakopičenega, in moramo zato paziti, da ne izzovemo premočne reakcije, ki bi bila zanj lahko nevarna. Smrtni primer zdravljenja malarije s homeopatskimi zdravili izpred nekaj let še vedno ni pozabljen. Ta primer je vrgel čudno luč na homeopatijo in zavrl proces priznavanja. Malarija je bila v devetnajstem stoletju za dobre homeopatske zdravnike stoodstotno ozdravljiva! V Indiji, kjer je homeopatija del uradne medicine, zdravijo malarijo s homeopatijo. Pri nas je to sodnomedicinski problem, ker je oblast prepovedala takšen način zdravljenja, a homeopatija sodi na oddelek infekcijskih bolezni.
Katerim ljudem lahko pomagate?
Če imamo recimo bolnika z astmo, ki je za uradno medicino neozdravljiva bolezen, lahko povem, da je za homeopatijo astma tako rekoč stoodstotno ozdravljiva bolezen. Lahko vam pokažem primere bolnikov, ki so prišli zaradi astme: na koncu zdravljenja sežem bolnikom v roke in jim zaželim lepo življenje brez zdravil, ker so ozdravljeni! Tak bolnik se ne vrne, ker živi normalno življenje brez zdravil: sposoben je priti na Triglav, prej pa je imel težave pri hoji v drugo nadstropje.
Kaj pravi uradna medicina?
Kolegi uradne medicine nam znajo post festum očitati, da diagnoza ni bila
pravilno postavljena, da ni šlo za astmo – pa se sprašujem, kako je mogoče, da bi uradna medicina postavila napačno diagnozo, in kako je mogoče, da nam zadajajo nizke udarce. To nima zveze s pravo znanostjo: prava znanost naj bi objektivno ocenjevala učinek posameznega načina zdravljenja, na to pa se pozablja. V Evropi se najmanj sto milijonov ljudi zdravi s homeopatskim načinom zdravljenja kot zdravljenje prve izbire.
No, homeopatija je v številnih evropskih državah priznana zaradi pritiska bolnikov.
Natanko tako! Bolnika se ne da zavajati, sam ve, kaj mu pomaga, in to kljub temu, da znanost ne ve, kako je to mogoče: empirično je dokazano, da homeopatska zdravila delujejo ne glede na to, da znanost za zdaj še ne ve, ali natančneje ne želi vedeti, kako ta zdravila delujejo. A naj vam vrnem žogico: skoraj sto let se ni vedelo, kako in zakaj deluje aspirin, pa so ga veselo uporabljali.
Govorite o delovanju, kot ga poznamo pri močnem verovanju ali pri učinku placebo tablet, ko se dogajajo pozitivne spremembe, nepojasnljive ozdravitve?
Seveda. Moram pa povedati, da ko pride bolnik, ki je prepričan, da mu bo homeopatija pomagala, to še ne pomeni, da mu bo v resnici pomagala – v praksi se najbolj bojim takšnih bolnikov. Najraje imam skeptike, ker so realisti: pridejo sicer poizkusit, ker so slišali, da deluje, a so hkrati dovolj realni, da vztrajajo. To je pomembno: v enem mesecu se kronične bolezni ne dajo pozdraviti. To so tisti bolniki, ki na koncu pridejo do rezultata, do zdravja, ker se ne ustrašijo začasnega poslabšanja. Ne, kronična bolezen se ne da pozdraviti na hitro! Tiste bolnike, ki preveč verjamejo in se jim zdravstveno stanje ne izboljša v dveh tednih za sto odstotkov, smo izgubili.
Začasno poslabšanje zdravstvenega stanja je za homeopatsko zdravljenje značilno – koliko časa lahko traja? Kaj storite, če poslabšanje ovirajo bolnika pri vsakdanjem življenju?
Zelo odvisno od posameznika: krajše ko je poslabšanje, prej bolnik ozdravi in narobe. Neradi posegamo v ta stanja, toda če so učinki premočni, seveda moramo, čeprav poslabšanje počutja mine v glavnem v tednu ali dveh. Naj dam primer: bolnik pride s kroničnim kašljem, dolgoletnim, in ko dobi zdravilo, se mu kašelj zelo, zelo poslabša za nekaj dni, toda v dveh tednih popolnoma preneha in se nikoli več ne povrne. To so primeri iz naše prakse, ki kažejo, kako močno učinkujejo naša zdravila na človeka.
Pri katerih boleznih ne morete pomagati?
Težko vprašanje, ker je homeopatija tako zelo široko uporaben način zdravljenja, a vseeno: nismo uspešni takrat, ko organi in žleze že odpovedo in ni več podlage za spremembe; ne moremo pomagati pri otroški sladkorni bolezni (celice, ki proizvajajo inzulin in so odmrle, se ne dajo več obuditi z našim načinom zdravljenja!); revmatoidni artritis, kronična avtoimuna bolezen, ki napade sklepe, je petdesetodstotno ozdravljiva; na psihiatričnem področju se da zdraviti tudi zelo huda stanja – hude depresije … Skorajda je ni specializacije, kjer ne bi s pridom uporabljali homeopatije.
Ste zagovornik mnenja, da bi morali delovati uradna in alternativna medicina, ki seveda mora vsebovati medicinska znanja, z roko v roki?
Seveda. Zdravniki bi morali biti tisti, ki bi jim bilo dovoljeno zdraviti s homeopatijo. Veliko naših bolnikov si želi sodelovanja z osebnim zdravnikom, pa to ni mogoče. Vse življenje plačujejo za javno zdravstvo in mislim, da bi želje bolnikov, ki financirajo celotno zdravstvo, morale biti upoštevane; ko zbolijo, se jim odreče pravica do svobodne izbire zdravljenja, ki jo bolniki evropskih držav imajo.
Pa smete delovati kot homeopat? Koliko vas je?
Smem, a moj pravni status je, da sem podjetnik – in to je skregano z zdravo pametjo. Homeopati smo zelo diskriminirani: moji kolegi v uradnem zdravstvu so na primer oproščeni davčnih dajatev, mi, homeopatov zdravnikov nas je v Sloveniji vsega skupaj deset, pa jih plačujemo. V tujini lahko delujejo tudi laiki homeopati, toda predpisan imajo študij v obsegu vsaj 3600 ur, kar je dodiplomski študij na univerzitetni ravni – ti ljudje imajo dovolj znanja, da lahko uspešno pomagajo bolnikom. V Sloveniji so bili organizirani tečaji, ki so trajali 150 ur, tudi za ljudi, ki morda niso imeli več kot le osnovno šolo – to pa je zelo nevarno. Proti temu smo se borili.
Ali uradna medicina preverja vaše rezultate?
Ko bi jih vsaj! Njih to ne zanima. V javnosti spodbujajo mnenje, da homeopatija nima znanstvenih raziskav, ki bi potrjevale učinkovitost. Daleč od tega! Kar veliko raziskav je, ki so nedvoumno dokazale, da je homeopatija bistveno bolj učinkovita kot placebo. Naj povem, da hodijo k meni na zdravljenje tudi zdravniki in profesorji …

Kaj je homeopatija?
Homeopatija je dvesto let star celostni sistem zdravljenja, ki temelji na principu podobnosti. To pomeni, da zdravimo bolnika z zdravilom, ki je sposobno pri zdravih povzročati enake simptome, kot jih ima bolnik sam. Laiki mislijo, da če predpišemo bolniku zdravilo, ki je v bistvu strupeno, je ta bolnik zastrupljen – pa ni res, le njegovo telo je izrazilo simptome, ki jih je zdravilo sposobno povzročiti. Simptomi so samo neke vrste biološka govorica, da je nekaj narobe s telesom.