Ne igrajte se z Eriko!

Voditeljica Piramide je kot medijska oseba in novinarka vajena različnih odzivov ljudi - prijetnih in tudi neprijetnih, kadar komu stopi na žulj. To je ne vznemirja več, vsakdo ima pač pravico izraziti svoje mnenje. Popolnoma drugače pa je bilo, ko jo je nekoč nekdo pričakal pred njenim domom.

Voditeljica Piramide je kot medijska oseba in novinarka vajena različnih odzivov ljudi – prijetnih in tudi neprijetnih, kadar komu stopi na žulj. To je ne vznemirja več, vsakdo ima pač pravico izraziti svoje mnenje. Popolnoma drugače pa je bilo, ko jo je nekoč nekdo pričakal pred njenim domom. Začutila je vse – strah, nemoč in jezo obenem. Takrat se je sicer vse srečno izteklo, toda kaj, če bi se stvari obrnile drugače? Kdo bi ji sredi noči pomagal? Nihče. Zato se je odločila vzeti odgovornost zase v svoje roke in se pri enem največjih mojstrov v Sloveniji Borutu Kinclu začela učiti veščin samoobrambe.

»Ko sem videla tistega moškega pred mojim blokom, sem se pošteno ustrašila,« pripoveduje. »Kadar te ljudje kličejo po telefonu, ti pišejo vse mogoče, to mirno sprejmeš, ko pa te takole nekdo pričaka, stopi v tvoj intimni prostor, kjer se počutiš varnega, takrat stvari nenadoma niso več tako nedolžne.« Erika je pomislila na najhujše, celo na to, da ima tip v torbi pištolo. »Bila sem popolnoma šokirana. Bil je mlajši moški in je tako ali drugače hotel z menoj po stopnicah, da bi si ogledal, kje stanujem.« Ko se ji ga je uspelo rešiti, je poklicala prijatelja policista, da jo je tisto noč varoval. »Uradno pa policije nisem klicala. Kaj pa naj bi jim rekla? Dokler mi kdo ne bi konkretno grozil oziroma z menoj obračunal fizično, policija verjetno ne bi storila nič.
Slovenci imamo še vedno občutek, da je naša dežela oaza miru. Zdi pa se mi, da dogodki zadnjega časa dokazujejo, da je nasilja vedno več,« razmišlja. Pod vtisom dogodka je začela razmišljati, kaj storiti, da bi se v prihodnje, če bi se znašla v podobnih okoliščinah, samozavestno odzvala. Tako je našla samoobrambo. »Več vzrokov je bilo, da sem se na koncu odločila. Kot športnica se že od nekdaj želim preskusiti v borilnih veščinah, na katere spominjajo tudi nekatere tehnike plesa, s katerim sem se dolgo ukvarjala. Znanje samoobrambe pa bi mi koristilo tudi ob kakšnem neprijetnem presenečenju.«
Poiskala je Boruta Kincla, mojstra borilnih veščin karateja ryukyu kempo in filipinskega modern arnisa (ki svoje metode poučuje v številnih državah po svetu) ter uradnega trenerja slovenskih vojaških specialnih sil. Z njim zdaj trenira že približno pol leta. »Po navadi nas učijo, da je treba borilne veščine trenirati leta in leta, da kaj znamo. Vendar mislim, da smo ljudje z evolucijo razvili naravne metode samoobrambe. Instinkt po preživetju imamo vsi v sebi, samo nekdo nas mora spomniti, da se v pravem trenutku primerno odzovemo. Družba nas uči, da je nasilje neprimerno, kar je edino pravilno! Če pa se zgodi, da moramo zavarovati sebe ali svojo družino, lahko moč najdemo v sebi in jaz ljudi z našimi metodami samo spomnim na to,« pravi Borut Kincl. »Žensko je treba le primerno spodbuditi, takrat je sposobna neverjetnih stvari.«

Več v Jani, št. 48, 1.12.2009