Dramatični dogodki na začetku letošnjega leta: množični pogin ptic v Ameriki in na Švedskem, masovni pomor rib v Braziliji in Novi Zelandiji, katastrofalne poplave in nato ciklon v Avstraliji ... so samo še podkrepili številne teorije o domnevnem propadu sveta. Ena od njih govori o čedalje večjih aktivnostih na soncu, ki naj bi vrh dosegle proti koncu leta 2012. Takrat bi se lahko po špekulacijah nekaterih znanstvenikov zamenjala zemeljska magnetna pola, ki naj bi povzročila verigo katastrofičnih dogodkov, drugi pa se bojijo, da bi večji izbruhi na soncu lahko povzročili izpad električnega sistema na Zemlji in svet zavili v temo. Tretji pa seveda zamahujejo z roko in pravijo, da so možnosti takega izida enake možnosti, da nam na glavo pade meteor.

»Aktivnost na površini sonca je v zadnjih sedemdesetih letih večja kot kadarkoli v zadnjih osem tisoč letih – oziroma toliko časa je minilo od podobno velike aktivnosti, njegova magnetna aktivnost pa je bila na podobno visoki ravni samo deset odstotkov časa v zadnjih 11.400 letih,« pravi samostojni raziskovalec in doktor fizike Metod Škarja, med drugim je sodeloval tudi pri bioelektromagnetnih raziskavah na Inštitutu Bion. »Vendar iz tega nikakor ni mogoče napovedovati ali sklepati o kakršnihkoli katastrofičnih dogodkih,« nadaljuje. V hrvaški reviji Globus smo zasledili podatek, da naj bi se znameniti datum 21. 12. 2012 pokrival z zimskim solsticijem, v katerem naj bi se sonce poravnalo s središčem Galaksije. In ko bi se to zgodilo, špekulirajo znanstveniki, bi se lahko spremenila zemeljska magnetna pola, kar bi povzročilo verigo globalnih katastrof, ki bi na koncu uničile planet, so zapisali. Dokaze za to nekateri iščejo tudi v dejstvu, da se magnetni pol nenehno premika. Na leto se premakne za okoli 65 kilometrov, pravi Škarja. Takšni premiki zahtevajo, denimo, spremembe na letališčih oziroma novo umerjanje sistemov, ki za orientacijo uporabljajo zemeljsko magnetno polje. »Zdaj je nekje v morju nad Kanado, levo od Grenlandije in se pomika proti Sibiriji (trenutno se delno celo bliža geografskemu S polu). A te spremembe in hitrost premikanja magnetnega pola so v mejah normale. Na podlagi tega nikakor ne moremo dejati, da se bliža obrat magnetnih polov.« Ta se je v Zemljini zgodovini že večkrat zgodil. »To so ugotovili iz usmerjenosti sedimentov, pri katerih so magnetni delci kazali v drugo smer, kot jo zdaj.« Zadnjič se je to domnevno zgodilo pred 780.000 leti, pred tem pa sta se pola menjala na okoli 100.000 let. »In ker je zdaj že tako dolgo obdobje brez obrata, ljudje verjetno čisto statistično pričakujejo, da se bo to enkrat kmalu zgodilo. A to lahko traja tudi še od tisoč do več deset tisoč let.«

Več v Jani št. 6, 7.2.2011