Najprej je treba povedati, da divje napovedi, ki nimajo nikakršne zveze s poznano resničnostjo, niso nič novega. V celotni človeški zgodovini so se našli posebneži, preroki, ki so napovedovali katastrofe – torej, vedno nekaj slabega – in nekatera od teh pričevanj so se razvila v velika verstva, ki so še danes z nami. V povprečju so neizogiben konec sveta iz takšnih ali drugačnih vzrokov napovedali po dvakrat za vsako leto človeške zgodovine. Ampak nobena od takšnih napovedi se ni nikoli uresničila. Danes taka preroška dejavnost pritegne več pozornosti, najprej zato, ker je svet precej bolj informacijsko povezan – danes lahko vsak še tako noro teorijo objavi vsemu svetu, če ne drugače, po internetu. K zmedi precej prispevajo še mediji, ki vedno iščejo predvsem senzacije, in nevarna zarota je vedno senzacija – ko se pokaže za izmišljeno, isti mediji kar pozabijo objaviti popravek; razumljivo, saj popravek ni senzacija in bi samo prizadel kredibilnost istega medija. In končno, napovedi takšnih ali drugačnih katastrof so lahko dober vir dohodka. Na primer, razvpiti konec majevskega dolgega koledarja, 21. decembra 2012: izšlo je stotine knjig, ki napovedujejo takšen ali drugačen konec sveta – da o filmih niti ne govorimo – in dvomim, da bo kateri od avtorjev ali založnikov 24. decembra 2012 kupcem vrnil denar, ko se napoved ne bo uresničila.
Obstaja teorija »Chemtrailse«, ko naj bi brez naše vednosti iz letal škropili planet z aluminijem in drugimi škodljivimi substancami, da zmanjšajo število prebivalstva. Kaj pravite na to teorijo?
Ta teorija zarote je že dolgo navzoča, čeprav ni nikakršnega dokaza o tem, da naj bi letala izpuščala karkoli posebnega. Zanimivo, številne druge teorije, podobnega kova, temeljijo na sicer povsem običajnem fizikalnem dogajanju, ki ga je težko natančno napovedovati – zato se ohranja verovanje, da se mora dogajati nekaj sumljivega. Teza o Chemtrails temelji na dejstvu, da letala puščajo za seboj kondenzacijske sledi. To ni nič posebnega: če nekaj dovolj hitro potuje skozi vlažen zrak, se zrak pred objektom stisne in segreje, za objektom pa razredči ter ohladi, zato se lahko vodna para kondenzira. Med zelo vlažnim vremenom te kondenzacijske sledi opazimo celo za avtomobili formule ena. No, ampak težko je napovedati, kolikšna bo kondenzacija, ali se bo hitro razblinila, ali bo dolgo časa ostala na poti letala, ali se bo celo razširila v oblak. Odvisno je od vlažnosti zraka, skozi katerega letalo leti, in pogosto je ta različna po plasteh ozračja. Zato lahko občasno opazimo »sumljiv« pojav, ko na primer letalo najprej ne pušča nikakršne sledi, ko je zelo suh zrak, potem pa začne nekje, kjer je zrak vlažen, puščati sled, ki se hitro razblini. Ta sled se nekje, kjer je zrak zelo vlažen, celo napihne v oblake. Seveda je vse samo kondenzacija. Po drugi strani letala, na primer, nad Egiptom, ne puščajo nikakršnih sledi – tam je pač zrak vedno izjemno suh. Torej, očitno s Chemtraili zastrupljajo samo nas – ne pa Egipčanov ali Sudancev ... Kaj ni to malo čudno?
Teza o Chemtrails zveni kredibilno še zato, ker so nekoč zares z letali razsipali srebrov jodid ali fino zdrobljeno sol – šlo je za poskuse tako imenovanega »sejanja v oblake«. S stresanjem kondenzacijskih jeder v oblake naj bi sprožili dež ter tako »izpraznili« oblak, kjer bi hoteli. Tako bi, na primer, lahko sprožili močno deževje iz oblakov nastajajoče tropske depresije ter s tem preprečili, da bi se razvila v orkan. Žal metoda ni nikoli predvidljivo delovala, zato orkanov tudi danes ne moremo zaustaviti in te poskuse so skoraj v celoti opustili. Torej, nič omembe vrednega, ampak teorija zarote se kljub temu vrti naprej, in če poskuša kdo z nekaj znanstvene izobrazbe vse skupaj pojasniti z običajnimi fizikalnimi fenomeni, je takoj označen kot pripadnik zarote, ki poskuša prikriti resnico. No, to je druga posebnost sploh vseh teorij zarote: kdor v tezo ne verjame, je pripadnik zarotniške skupine, kar spet samo dokazuje, da zarota obstaja.
Več v Jani št. 51, 20.12.2011
