...obnavlja reproduktivne organe, krepi delovanje imunskega sistema, niža raven holesterola, zavira degeneracijo možganskih celic, spodbuja delovanje nočnih hormonov in pripomore k mirnemu spancu, zavira staranje, krepi zobe, kosti in tkiva v organizmu – in še in še. Ajurvedsko rastlino, ki jo imenujejo tudi indijski ženšen, uporabljajo že pet tisoč let, tradicionalna indijska medicina pa jo uporablja v indijski ayurvedi za adaptogen – v organizmu vzpostavlja ravnovesje in ga tako krepi. Uporablja se tudi za preprečevanje nevroloških bolezni – Parkinsonove bolezni, živčne izčrpanosti, artritisa, demence. Priporočajo jo domala vsi nutricisti, tudi Savina A. Ritter, dr. Sanja Toljan in specialisti alternativne medicine.
Tudi znanstveniki so se lotili preučevanja te posebne rastline in v dvesto šestnajst raziskavah ugotovili, da izredno neguje adrenalno žlezo, pravi Savina A. Ritter. »Ta je zaradi stresa in hipoglikemičnega nihanja pri večini ljudi čisto na koncu moči, kar vodi v sindrom pregorelosti ali pa v še kaj hujšega, čeprav je že to strašno hudo. Ašvagando obožujem. Uživam jo najbolj redno med vsemi; zvečer mi podari miren spanec in spodbuja nočne regenerativne hormone, zjutraj me pa zbudi, poživi in okrepi. Obnavlja reproduktivne organe, krepi delovanje imunskega sistema, zboljšuje sposobnost za učenje, spomin in odzivnost, blaži anksioznost in depresijo, ne da bi ob tem povzročala zaspanost, stabilizira raven krvnega sladkorja, niža raven holesterola, zavira degeneracijo možganskih celic, deluje protivnetno, zavira staranje, spodbuja plodnost, vrača spolno poželenje, krepi zobe, kosti in vsa tkiva v organizmu. Pa vzdržuje mišično napetost, ohranja gibljive sklepe; je adaptogena, kar pomeni, da čez dan pomaga telesu ohranjati in ustvarjati vitalno energijo in kljubovati stresu, ponoči pa zagotavlja globok in miren spanec. Uravnava ščitnične hormone, zdravi kronično utrujenost, virusne in bakterijske okužbe, impotentnost …« Seveda sem želela na sebi preizkusiti, kako učinkuje, v težkih študijskih dneh, polnih stresa, pa sem jo ponudila tudi hčerki. Hči je napor zmogla brez prehudega truda, tudi sama se ob težavah nisem smilila sama sebi, ampak sem učinkovito in predvsem zbrano in mirno opravila vse, kar je bilo potrebno. In najlepše: zvečer sem zaspala mirno, brez vrtajočih misli. No, zagotovo gre zasluga tudi umirjanju pred spanjem.
Ašvaganda – prepoteni konj ali indijski ženšen. Ašvaganda (latinsko Withania somnifera) velja v ayurvedi za eno najbolj cenjenih in uporabnih zelišč. Botanično sodi v družino razhudnikov in je torej sorodnica jagod goji (te uživam redno, so odlične) in paradižnika, ki ga obožujem in ga poznamo vsi. Raste v obliki majhnega grma, cveti z neizrazitimi zelenimi cvetovi in ima oranžno-rdeče plodove, v zdravilne namene pa je uporabna njena posušena in v prah zmleta koreninica. Prav od tod, od koreninice, izvira ime prepoteni konj, saj naj bi sveža koreninica po vonju spominjala na prepotenega konja, po čemer je rastlina tudi dobila ime: »ashwa« namreč v sanskrtu pomeni konj, »gandha« pa vonj. Uspešno jo gojijo le v sušnih območjih Indije in ponekod v Nepalu, saj za svojo rast potrebuje toploto in ne prevlažno podnebje. Do nedavnega so jo uporabljali predvsem v ayurvedski medicini, v zadnjih letih pa so bili njeni pozitivni učinki – ja, znanstveniki so se preučevanja lotili resno – na nekatera bolezenska stanja tudi znanstveno potrjeni. Glavne aktivne učinkovine v ašvagandi so spojine, imenovane alkaloidi in steroidni laktoni. Poleg njih vsebuje koreninica osemnajst različnih maščobnih kislin, beta-sisterol, polifenole in fitosterole. Enkratna kombinacija hranil v ravno pravih razmerjih daje ašvagandi moč, da celovito prenovi telo in duha. Kar pa je v stari medicini iz prakse tako ali tako znano že tisočletja.
Več v Jani št. 30, 24.7.2012
