Zdravje

Zdravniška napaka in pravica do denarne odškodnine

Oglasno sporočilo
28. 10. 2019, 22.16
Deli članek:

O zdravniških napakah sem objavila že številne prispevke, o njih pa vse pogosteje beremo tudi v medijih.

Osebni arhiv
Natalija Sakelšek dipl. var., direktorica Inštituta za varstvo pacientov- IVP, kjer so specialisti za zastopanje strank za denarno odškodnino, ki so utrpele zdravniško napako.

Razlogi, da ljudje, ki utrpijo napako pri zdravljenju, o tem več ne molčijo, so različni. Najpogosteje pa spregovorijo, ker ob izgubi zdravja nimajo več kaj drugega zares za izgubiti, kakor tudi, da se vedno več precedensov konča v korist oškodovanca, ki v takem primeru dobi denarno odškodnino.

Se vam je zgodila zdravniška napaka in ne veste kam se obrniti za zastopanje za denarno odškodnino?

Na Inštitutu za varstvo pacientov se specializirano ukvarjamo z zastopanjem strank v primeru zdravniške napake. Zdravniška napaka lahko ima za posledico okvaro zdravja, videza, invalidnost, pa tudi smrt zaradi nestrokovnega ali malomarnega zdravljenja. V mnogih primerih z novim posegom ali zdravljenjem vrnitev v prejšnje stanje ali izboljšanje stanja ni možno.

Zdravniška napaka je lahko posledica neprimerne zdravstvene oskrbe v javnem ali zasebnem zdravstvu. Denarna odškodnina pa je pravica v obeh primerih; ko se je zdravniška napaka pacientu zgodila v javni zdravstveni ustanovi in je zdravljenje krilo obvezno zdravstveno zavarovanje, in, ko je posledica v zasebni kliniki ali ordinaciji, kjer je pacient opravil samoplačniški poseg ali zdravljenje.

>>Celo v najboljših bolnišnicah, ne glede na geografsko lego bolnice, se zgodi za 10% zdravstvenih napak.<< (Vir v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) s komentarjem)

Naj zaupam le nekaj primerov strank Inštituta za varstvo pacientov- IVP, kake zdravniške napake so se jim zgodile.

  •  Pacient je sprejet v bolnišnico zaradi vročine, slabega počutja, bruhanja. Dobi diagnozo gripa in nato bakterijska pljučnica. Teden dni ga zdravijo z antibiotiki. Zaradi slabega počutja ga soproga znova odpelje na urgenco, kjer ga hospitalizirajo. Poroča, da ga stalno duši in da se počuti vedno slabše. 4 dni kasneje umre v bolnici umre brez pojasnila vzroka smrti.

  •  Pacientka se odloči za liposukcijo spodnjega dela telesa in rok. Lepotni kirurg ji potrdi, da je primerna kandidatka za poseg, skladno s pojasnili kirurga o pričakovanih rezultatih, se pacientka nadeja izboljšanja. Izključno zaradi tega pristane na ta samoplačniški poseg. Običajno traja taka liposukcija 2-3 ure, pri pacientki je trajala 9 ur. Zdravniška napaka, ki ji ne nastala z liposukcijo pa je skaženje celega telesa, raztrgana mišica na goleni zaradi razreza s kanilo, venska bolezen in popolno izčrpanje maščobe iz telesa, zaradi česar se pacientka nikoli več ne bo mogla niti minimalno zrediti v operirane dele. Vrnitev v prejšnje stanje z novim posegom ni možno. Izboljšanje stanja z novim posegom ni možno.

  •  Namestitev zobne protetike in to pri specialistu zobne protetike na kronično bolne zobe s posledico nevroloških težav in kroničnih bolečin v glavi in vratu.

  •  Vgradnja zobnih implantatov pacientu brez zaščite z začasnimi prevlekami, kar je imelo za posledico migracijo zob in povzročitev ortodontske deformacije pri pacientu.

  •  Operacija abdomna, med katero je operater zarezal v ureter, kar je imelo za posledico iztekanje urina v trebušno votlino, zaradi česar je pacient skoraj umrl.

  •  Nepravilno in malomarno ortodontsko zdravljenje otroka (mladostnice) na napotnico, zaradi česar je pacientka kasneje morala izdreti 5 stalnih zob, 5 pa jih endodontsko zdraviti (mrtvi zobje). 

Zdravniška napaka se, kot vidimo, (lahko) zgodi na vsakem medicinskem področju. Dajmo še raztolmačiti zakaj prihaja do takih neljubih posledic zdravljenja in zaradi česa lahko zdravniška napaka nastane?

V ZPacP s komentarjem preberemo, da se napake dogajajo povsod, vsem in, da zdravstveni delavci na delo ne prihajajo, da zdravniške napake delajo namerno. Kakor, da moramo v zdravniku videti osebo, ki nas ne bo zapustila, tudi, ko bi njemu samemu grozila nevarnost. Vsi, ki so z zdravljenjem utrpeli škodo, pa lahko sami presodijo ali je zdravnik sprejel odgovornost, ko je z zdravljenjem pacientu to škodo povzročil. Odgovor je negativen. Sprejetje odgovornosti pomeni za izvajalca in zdravstveno ustanovo, v kateri je izvajalec zaposlen in je v njej opravil zdravstveno storitev, da s priznanjem priznava tudi pravico pacienta do denarne odškodnine. Ali v pravnem jeziku, da sta oškodovani pacient in zdravstvena ustanova sklenila alternativno reševanje spora brez tožbe na sodišču. Razlog, da do tega ne pride je, ker bi v takem primeru morala zdravstvena ustanova (in zavarovalnica, kjer ima zdravstvena ustanova zavarovano odgovornost) postopati enako v vseh novo nastalih primerih zdravniških napak, zaradi česar bi izgubljala velike količine denarja. Izhajam iz dejstva, da je Slovenija dosodila že rekordne odškodnine v višini milijona evrov. Naj kot dejstvo naznanim še, da se za alternativno reševanje spora zavzema sam zakonodajalec, ker pa za naš Inštitut za varstvo pacientov to niso le črke na papirju, se za tako politiko reševanja aktivno zavzemamo prav mi. Morda nam s časom s to pobudo tudi uspe. Do takrat pa iskreno obvestilo vsem oškodovancem, ki se jim je zgodila zdravniška napaka, da boste denarno odškodnino primorani zahtevati s tožbo zavarovalnice in/ali izvajalca na sodišču. Zato se odločite za zastopanje s timom, kot je naš na Inštitutu za varstvo pacientom, ki se s področjem zdravniških napak ukvarjamo profesionalno, saj je s tem možnost za vaš uspeh za odškodnino višja.

Zakaj nastane zdravniška napaka?

Zdravniška napaka je lahko posledica nestrokovnega dela zdravnika, njegove malomarnosti, lahko je slučaj, sistemska, lahko se zgodi zaradi protokolov dela, v zasebni medicini pa je past, da daje izvajalec v ospredje finančno korist pred največjo koristjo s prejetim posegom pa pacienta. Denimo, da naredi nepotreben poseg ali poseg, za katerega ni strokovno in praktično usposobljen (varnostni kriterij). Dejstvo pa je, da odkrite zdravstvene napake izboljšujejo sistem, saj izboljšujejo varnostne protokole dela. Varnost v zdravstvu pa je po zahtevnosti in spečih napakah primerljiva z letalsko industrijo.

Povej naglas!

V zdravstvu zavzemite aktivno vlogo v odnosu zdravnik-pacient in se po domače povedano 'ne dajte', ko veste, da vam preti nevarnost za zdravje ali življenje. Kar nekaj strank mi je zaupalo, da če ne bi sami 'težili' zdravniku, da je nekaj narobe z njimi, bi danes verjetno bili invalidi ali bi celo umrli.

Inštitut za varstvo pacientov - IVP
Inštitut za varstvo pacientov - IVP

Inštitut za varstvo pacientov- IVP je referenčni izvajalec zasebne službe za zastopanje pacientov v primeru zdravniške napake ter za zdravljenje v tujini in povračilo stroškov zdravljenja v tujini.

Ko se zdravniška napaka zgodi, se obrnite na nas. Specializirani smo za odškodninske postopke v primerih zdravniških napak.

V primeru, da pa se je vam ali vašemu bližnjemu zgodila zdravniška napaka, se lahko za zastopanje interesov za denarno odškodnino obrnete naš inštitut. Časa zahtevati denarno odškodnino imate tri leta od dneva, ko vam je nastala zdravniška napaka ali najkasneje pet let od dneva, ko ste ugotovili, da vam je nastala zdravniška napaka. Ker delujemo po načelu največje koristi za klienta, vas zastopamo le v primeru, ko ugotovimo, da je možnost, da denarno odškodnino za vas dobimo, višja od 50%.

Kontaktirajte nas, ukrepamo takoj!

Za naročanje smo dosegljivi na info@ivp.si in 031 896 220 od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure. Sprejem strank je po predhodni rezervaciji termina na Kidričevi 25, 3000 Celje ali v poslovalnicah IVP v Ljubljani, Mariboru in Izoli.

Inštitut za varstvo pacientov- kultura varnosti v zdravstvu. www.ivp.si.

Avtorica prispevka je Natalija Sakelšek, dipl. var.