PREVENTIVA, NE KURATIVA!

S čim tvegamo nastanek te nevarne kronične motnje?

Tea Dečman
29. 9. 2018, 09.00
Deli članek:

K sreči lahko z doslednim nadzorom nad krvnim sladkorjem, maščobami v krvi in tlakom ter nad telesno težo v veliki meri preprečimo nastanek in posledice bolezni.

Dreamstime
V primeru velikega nihanja krvnega sladkorja, imenovanega tudi ketoacidoza, je potrebna pomoč zdravnika!

REHRANA

Pri tem je enako pomembno, kaj jesti kot tudi kdaj jesti. Naj vam strokovnjak za prehrano pomaga sestaviti obroke. Pri tem je zelo pomemben glikemični indeks živil, ki pove, kako hitro se dvigne koncentracija glukoze v krvi po zaužitju določenega ogljikovega hidrata.

TELESNA TEŽA

Daljše, kakovostnejše življenje brez inzulinske terapije dosežete, če zmanjšate telesno težo za vsaj od pet do osem odstotkov oziroma vzdržujete normalno telesno težo.

GIBANJE

Vsak dan se vsaj 30 minut ukvarjajte s športom, zadostuje že živahna hoja. Če živite v stolpnici, se vsak drugi dan namesto z dvigalom povzpnite po stopnicah!

KRVNI SLADKOR

Redno nadzorujte raven krvnega sladkorja, sploh če ste starejši od 45 let, imate zvišan krvni tlak in vrednosti holesterola ali pa imate ožjega sorodnika s sladkorno boleznijo.

POSVET

Pogovorite se s svojim zdravnikom o možnostih vzdrževanja normalne ravni sladkorja v krvi in o možnostih zdravljenja z zdravili še pred inzulinsko terapijo. 

Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni s hudimi posledicami. Posledice bolezni so srčno-žilni zapleti, v skrajnih primerih pa tudi odpoved ledvic in slepota. Ateroskleroza nastopi približno 15 let prej kot pri osebah brez sladkorne bolezni, srčni infarkt in možganska kap pa sta od dvakrat do štirikrat pogostejša.

KDO JE BOLJ OGROŽEN?

Za sladkorno boleznijo tipa 1 pogosteje zbolevajo tisti, ki imajo bolezen v družini; za sladkorno boleznijo tipa 2 pa ravno tako družinsko obremenjeni, velik dejavnik tveganja je tudi debelost, predvsem maščevje okoli pasu, starost 45 let in več, premalo gibanja, nosečnostna sladkorna bolezen in rojstvo otroka, težjega od štirih kilogramov, visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi ter motena toleranca na glukozo, ki jo prepozna zdravnik. Bolj ogroženi so ravno tisti, ki imajo moteno toleranco za glukozo oziroma mejno povečano vrednost krvnega sladkorja: dve uri po zaužitju 75 gramov glukoze je sladkor nad zgornjo mejo normalne vrednosti (7,8 mmol/l) in pod mejo, ki je značilna za sladkorno bolezen (11,1 mmol/l). Kdor ima moteno toleranco za glukozo, ima tudi povečano tveganje za srčno-žilne bolezni.

PREDOLGO BREZ HRANE

Rado se zgodi, da raven glukoze v krvi preveč pade, čemur pravimo hipoglikemija. Običajno je posledica prevelike količine inzulina ali drugega zdravila, ki znižuje krvni sladkor, lahko pa je vzrok prevelika telesna aktivnost ali premalo zaužite hrane. Občutimo jo lahko kot slabotnost, tudi bruhanje, hudo žejo, globoko, hitro dihanje in sapo s sladkim vonjem ali vonjem po acetonu. V primeru velikega nihanja krvnega sladkorja kot posledice razgradnje maščobe in mišičnega tkiva, imenovanega tudi ketoacidoza, je potrebna pomoč zdravnika.

KAJ PA, ČE SEM ŽE BOLNA?

Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 kljub večjemu apetitu hujšajo, čutijo slabost in bruhajo. Na sladkorno bolezen tipa 2 pa nas opozarjajo stalna žeja in uriniranje, zamegljen vid, počasnejše celjenje ran in zdravljenje okužb. Moški pogosto postanejo impotentni.