Bolezen lahko preprečite

Ne odstranjujte si dojk!

Milka Krapež/Zarja
22. 4. 2016, 07.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Učinek nepravih estrogenov je resda čedalje hujši, toda bolezen lahko preprečite drugače!

Odkar je ena najlepših žensk na svetu, filmska igralka Angelina Jolie, javnosti sporočila, da si je zaradi velike nevarnosti, da zboli za rakom dojke, dala odstraniti obe dojki, je v razvitem svetu število takih operacij zelo naraslo. Vendar strokovnjaki zdaj pravijo, da je bil tako grob poseg v telo morda povsem nepotreben, in ga ženskam odsvetujejo.

 Strokovnjaki za naravno zdravljenje pa menijo, da lahko vsaka ženska poseže po naravnih pripomočkih, ki jo bodo vsaj enako učinkovito zavarovali pred rakom dojk. Raziskavo, ki bi potrdila, da je tako hud poseg, kot ga je na svojo željo imela Angelina, najbrž nepotreben, so delali na več univerzah v ZDA, objavljena pa je bila v strokovni reviji JAMA Surgery. Med drugim so se s problematiko ukvarjali na znani univerzi Stanford in v centru Sloan Kettering, ki je znan prav po zdravljenju bolnikov z rakom. Pregledovali so podatke o ženskah, ki so zbolele za rakom dojk in bile deležne običajnega zdravljenja (operacija, obsevanje, kemoterapija), da bi ohranile dojke, in ženske, ki so si dale odstraniti obe dojki. Pomembno je, da so vse imele spremenjen gen BRCA 1 ali 2. Ta gen ima v sebi vsaka ženska, problem pa je, če je spremenjen (mutiran). Na Stanfordu so analizirali podatke 190.000 bolnic in prišli do šokantnih ugotovitev: v preživetju bolnic ni bilo prav nobene razlike, celo narobe: tiste, ki so si dale odrezati obe dojki, so imele slabše preživetje. Drugače povedano, živele so krajši čas.

Tudi jajčnike so ji izrezali 

Mimogrede, Angelina Jolie si je dala dojki odstraniti spomladi leta 2013, malo pozneje so ji odstranili še jajčnike z jajcevodi. Odtlej so zahteve žensk po takem posegu močno narasle, stroka to imenuje efekt Jolie. V nekaterih centrih v ZDA pravijo celo, da so opravili šestkrat več tovrstnih operacij kot prej, v Veliki Britaniji pa je bilo teh posegov za polovico več. Pri nas menda takšnega porasta ni bilo. Ženske, ki ostanejo brez dojk, imajo na voljo rekonstrukcijsko operacijo, za katero se je odločila tudi Angelina.

Efekt Jolie je epidemičen

Dr. Ann Partridge z Dana Farber Cancer Institute je povedala, da je efekt Jolie epidemičen, vendar za mnoge ženske povsem nepotreben. Ni jim namreč treba izmaličiti telesa, če se želijo zavarovati pred boleznijo, ki naj bi bila v družini. Statistični podatki namreč pravijo, da ima raka v družini ena od desetih bolnic, da ima manj kot en odstotek žensk mutiran gen BRCA 1 ali 2 in še, kar je verjetno najpomembneje, da je 90 odstotkov raka dojk povezanih z vzroki iz okolja. Povzročajo ga kemikalije, ki jih v vsakdanjem življenju srečujemo ves čas.

Snov, podobna estrogenu

Vzrokov, da čedalje več žensk zboleva za rakom dojke, je več. Eden glavnih je hormon estrogen – je kot gorivo, ki ga dobivajo rakave celice, da rastejo in se množijo. Vendar normalna tvorba in sproščanje tega hormona v telesu nista vzrok za bolezen. Pravi vzrok so snovi iz okolja, ki se vedejo kot estrogen in jih znanost imenuje ksenoestrogeni. V okolju jih je okrog 160, pravijo strokovnjaki, vse pa so vpletene v nastanek rakave bolezni. Najdemo jih v hrani, izdelkih za osebno higieno, čistilih, celo v zdravilih, ki nam jih zdravniki predpišejo na recept. Ksenoestrogeni so izjemno močni karcinogeni (spreminjajo celice, da postanejo rakave), saj jih človeško telo ne more presnoviti tako kot lahko naravni, človeku lastni estrogen. Nepravi estrogeni niso bio razgradljivi, temveč se nalagajo v maščobnih celicah tkiva dojk, kjer se vežejo na beljakovine in uničujejo zdravo DNK, kar vodi v razvoj raka.

Ksenoestrogeni so neposredno povezani z rakom

Raziskovalci so analizirali 40 vzorcev rakastega tkiva dojk in v 99 odstotkih vzorcev našli parabene, skupino estrogenom podobnih snovi, ki so v kozmetičnih izdelkih. Ti ksenoestrogeni so neposredno povezani z rakom dojk. Ker jih je vse več in ker jih ženske tudi vse več uporabljajo, je tudi vse več žensk z rakom dojk. Sicer Slovenija ne sodi med države, kjer bi veliko uporabljali sojo, vendar pa precej ljudi uživa izdelke iz nje (na primer tofu); problem so namreč snovi, ki se uporabljajo pri predelavi soje in prav tako oponašajo estrogene.

Na univerzi Harvard so naredili raziskavo in ugotovili, da so ženske v vsakdanjem življenju izpostavljene 102 karcinogenom. Med njimi so tudi tisti iz plastike. Zato je za prenašanje vode s seboj najprimernejša steklenica, ne pa plastenka, na primer. Na žalost vse te ugotovitve večine ljudi ne dosežejo. Raziskovalka vplivov strupenih kemikalij na človekovo zdravje dr. Julia Brody pravi, da bi zmanjšanje uporabe škodljivih kemikalij rešilo mnogo življenj. Na primer BPA (bisfenol, ki se uporablja pri izdelavi plastike) je povezan z rakom, pa tudi debelostjo in drugimi boleznimi, kot je ugotovilo 130 znanstvenih raziskav. V ZDA ima predsednik poseben odbor (President's Cancer Panel) za raziskovanje raka; leta 2010 je ta odbor, ki ga sestavljajo največji strokovnjaki z različnih področij, izdal poročilo o veliki razširjenosti za človeka škodljivih kemikalij. Ameriški borci za naravno in zdravo življenje so si obetali, da bodo uzakonili prepoved uporabe škodljivih snovi, na primer, a zgodilo se ni nič. Kaj lahko torej človek sploh še pričakuje, če celo predsednik ZDA ne more narediti nič, ker mu to preprečuje industrijski lobi?

Pred približno dvema letoma so v strokovni reviji The Journal of Cell Biology objavili raziskavo, da je lahko hrana alternativa različnim oblikam zdravljenja raka. Oziroma da z uživanjem prave, zdrave hrane človek lahko prepreči to bolezen. Na spletnih straneh www.cancertutor.com je mogoče najti različne protokole, načine prehrane, prilagojene posamezni rakavi bolezni. Strokovnjaki so objavili vse postopke, ki so znani in za katere obstaja dokumentacija, da so se z njimi ljudje tudi resnično pozdravili. Vedeti je namreč treba, da smo ljudje med seboj različni, zato neki način nekomu ustreza, drugemu kak drug. Pravijo tudi, da je vedno treba upoštevati le en protokol, ne pa jih mešati skupaj. Taki prehranjevalni režimi so relativno poceni in ljudem, tudi če se zanje odločijo zdravi, izboljšajo zdravje. Eden najboljših in doslej tudi najpogosteje uporabljenih je pitje sokov iz sveže, surove zelenjave. Ne smete mešati preveč vrst zelenjave, temveč le dve ali tri. Bolje bo tudi, da ne mešate zelenjave in sadja. Ali pa se odločite za eno vrsto sadja in prav tako eno vrsto zelenjave (na primer korenček in jabolko).

Zaradi slabe hrane je lahko zdravljenje neučinkovito

Zaradi slabe prehrane, pravijo strokovnjaki, je bilo mnogo terapij neučinkovitih. Kakršnokoli terapijo torej imate, je treba obvezno spremeniti prehrano in se osredotočiti na popolnoma ekološko pridelano z veliko predvsem sveže zelenjave in malo manj sadja. Nekateri sadje celo odsvetujejo (ker vsebuje sladkor, ta pa hrani rakave celice). Mnogi zbolijo za rakom prav zaradi slabe prehrane. Če se odločite za neki prehranjevalni program, se ga je treba zelo natančno držati. Če je kako živilo prepovedano, je za to vedno dober razlog. Zanimivo je, da si ljudje želijo živil, ki jim povzročajo alergijo, ne pa hrane, ki jo telo potrebuje. Sploh glivice lahko vplivajo na željo po tisti hrani, ki prija njim. Imajo namreč sposobnost, da možganom pošiljajo lažna znamenja, da telo potrebuje neko določeno hrano. Ko začne človek vztrajno zdravo jesti, ta znamenja izginejo.

Pet skupin hrane in pijače

Robert O. Young v svoji knjigi Sick and Tired, Reclaim Your Inner Terrain (Bolni in utrujeni, Vrnite si svojo zdravo notranjost) pravi, da vsaka hrana ali pijača, ki jo pojemo oziroma popijemo, sodi v eno od petih skupin. V prvi je tista, ki hrani in krepi rakave celice in mikrobe v rakavih celicah ter v telesu, kamor sodijo rafiniran sladkor, moka, sladke pijače, mlečni izdelki; v drugi skupini je hrana, ki povzroča raka, to so transmaščobne kisline, kakršna je na primer margarina, pa tudi vsa predelana hrana, ocvrti krompirček, aspartam, mononatrijev glutaminat, ki ga najdemo v pripravljeni hrani; v tretji skupini je hrana, ki se direktno vmeša v alternativne terapije proti raku, to so klorin, fluorid (zobne kreme), alkohol, kava in podobno; v četrti skupini je hrana, ki obremenjuje in moti imunski sistem, da se ne more osredotočiti na uničevanje rakavih celic, vanjo pa sodi meso (neorgansko pridobljeno); in v peti skupini je hrana s hranili, ki uničujejo rakave celice in preprečujejo širitev raka: rdeče grozdje, maline, robide, brokoli, cvetača, številna zelišča, korenje, ananas, mandlji in še veliko drugih. Kuhanje živil večinoma odsvetujejo, ker se s tem uničijo encimi v njih, zato so težje prebavljiva in kot pomoč pri zdravljenju manj učinkovita. Enako velja za pasterizirano hrano. Idealno bi bilo, da med zdravljenjem bolniki jedo zgolj hrano iz zadnje, pete skupine.