Zdravje

Prihaja sezona prehladov - kako se zaščititi?

STA (Anja Gorenc)
21. 11. 2015, 10.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Ob ohladitvah, kot je ta, ki k nam prihaja te dni, običajno sledi povečanje števila okužb z virusi, ki povzročajo prehlade. Čeprav večinoma minejo brez posebnosti, pa lahko zlasti pri dojenčkih in majhnih otrocih ter starejših povzročijo resnejša obolenja dihal. Za preprečevanje širjenja okužb so zato zelo pomembni preventivni ukrepi.

Kot pravijo v sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, je med najpogostejšimi vzroki za prehlade respiratorni sincicijski virus, s katerim se v prvem letu življenja okužita približno dve tretjini dojenčkov, do konca drugega leta pa se okuži skoraj vsak otrok. Okužba poteka v hujši obliki pri dečkih, dečki tudi zbolijo pogosteje kot deklice.

Ti virusi so najpogostejši vzrok za hujša obolenja dihalnih poti pri dojenčkih in majhnih otrocih, za pojav bronhiolitisa pri dojenčkih in za hospitalizacijo dojenčkov in majhnih otrok.

Od okužbe do prvih bolezenskih znakov mine približno pet dni. Znaki okužbe se lahko sprva kažejo kot prehlad in lahko vključujejo zvišano telesno temperaturo, voden izcedek iz nosu ter druge znake prehlada.

Znaki se lahko poslabšajo, ko se virus razširi v pljuča, in se kažejo kot suh, dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, hitro dihanje, pomodrevanje in daljši dihalni premori.

Pri dojenčkih večja verjetnost, da okužba preide v bronhiolitis ali pljučnico

Za zdravljenje virusnih okužb ni učinkovitega zdravila, pač pa je treba obolelemu zagotoviti počitek, dovolj tekočin in zdravila za širjenje dihalnih poti.

Bolezen pri majhnih otrocih običajno traja od enega do tri tedne. Najbolj ogroženi za težak potek okužbe so predvsem dojenčki do tretjega meseca starosti, prezgodaj rojeni otroci, otroci s kronično boleznijo pljuč in otroci s prirojeno srčno napako.

Novejši podatki kažejo, da med ogrožene skupine spadajo tudi otroci z Downovim sindromom, živčno-mišičnimi boleznimi in z imunskimi pomanjkljivostmi. S težjim potekom okužbe se soočajo tudi starejši od 65 let in ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in obtočil ter z imunskim primanjkljajem.

Respiratorni sincicijski virus je pri otrocih najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa, to je vnetje malih dihalnih poti, in pljučnice, ki je vnetje drobnih pljučnih mešičkov. V času epidemije ga odkrijejo tudi pri 90 odstotkih majhnih otrok, sprejetih v bolnišnico zaradi hude okužbe spodnjih dihal.

Ta virus povzroča med 50 in 90 odstotkov vseh primerov bronhiolitisa, 10 do 30 odstotkov bronhitisa pri otrocih in manj kot 10 odstotkov vnetij glasilk.

Bronhiolitis in pljučnica najpogosteje doletita otroke, stare med dva in pet mesecev. Najhujše okužbe zahtevajo zdravljenje v bolnišnici ali celo sprejem v intenzivno enoto, zdravljenje s kisikom in umetno predihavanje. Bolnišnično zdravljenje potrebuje med pol odstotka do 3,2 odstotka otrok z okužbo s tem virusom.

Če posameznik preboli okužbo s tem virusom, to ne zagotavlja trajnejše imunosti. Ob ponovni okužbi bolezen traja v povprečju devet dni, prebolevanje je lažje, predvsem gre za okužbe gornjih dihal.

Respiratorni sincicijski virus lahko prenosljiv in zelo odporen

Respiratorni sincicijski virus je izredno lahko prenosljiv in zelo odporen. Na rokah ali površinah lahko preživi od ene ure do celega dneva. Širi se s telesnim stikom, denimo z dotikom, s poljubljanjem in z rokovanjem, pa tudi po zraku pri kašljanju in kihanju.

Dojenčki se lahko z njim okužijo, če pridejo v stik z otrokom ali odraslim, ki preboleva okužbo z njim, pa četudi nima nobenih zunanjih znakov bolezni. Virus se lahko nahaja na različnih površinah v okolju, na primer na pohištvu, oblačilih, pultu v trgovini, na nakupovalnem vozičku ali na uporabljenem robčku. Pogosto se pojavlja povsod, kjer je veliko ljudi, denimo v vrtcih, šolah in v trgovskih centrih.

STA

Med preventivnimi ukrepi tudi redno čiščenje kljuk, stikal itd.

Preventivni ukrepi za preprečevanje okužb z respiratornimi virusi so izjemno pomembni, saj se lahko na ta način omeji širjenje virusa med ljudmi. Izvajati je treba higienske ukrepe, kot so redno umivanje rok in pravilna higiena kašlja - kašljamo v rokav in nikoli v roko oziroma na hrbtno stran dlani.

Pomembno je tudi, da bolan otrok ostane doma, saj se bodo s tem zmanjšale možnosti zapletov bolezni pri otroku in širjenju okužbe v vrtcu ali šoli.

Staršem majhnih otrok svetujejo, naj redno čistijo z virusi onesnažene površine, kot so kljuke, stikala ipd. Preden kdorkoli prime otroka, naj si roke umije s toplo vodo in milom. Redno in večkrat dnevno naj prezračijo bivalne prostore in poskrbijo za čim več gibanja na svežem zraku.

Če so starši prehlajeni ali imajo vročino, se morajo zavedati, da lahko s poljubljanjem dojenčka okužijo. Zato naj ga raje samo nežno objamejo ali pobožajo. Če so sorojenci prehlajeni ali imajo vročino, naj starši pazijo, da se dojenčku ne približajo.

Prav tako naj bodo pozorni, da se ljudje z znaki prehlada ali vročino ne približajo otroku. Otroka naj ne jemljejo s seboj na kraje, kjer je veliko ljudi, kot so vrtci, šole, nakupovalna središča ali družinska srečanja.

Če imajo doma novorojenčka, je priporočljivo, da v sezoni okužb dihal sorojenec ne obiskuje vrtca, saj lahko prinese viruse domov, dodajajo v sekciji za preventivno medicino. Do drugega meseca otrokove starosti odsvetujejo tudi obiske.