Zdravje

Teh zdravstvenih simptomov nikar ne zanemarjajte!

STA
15. 11. 2015, 16.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Število na novo obolelih za rakom trebušne slinavke se je v desetih letih podvojilo. V Evropi živi več kot 100.000 oseb s to boleznijo, visoko smrtnost pa gre pripisati predvsem prepoznemu odkritju bolezni. Slovenija se po stopnji pojavnosti bolezni uvršča v vrh držav, so poudarili na današnji novinarski konferenci o raku trebušne slinavke.

Konferenco je Društvo onkoloških bolnikov Slovenije pripravilo ob svetovnem dnevu ozaveščanja o raku trebušne slinavke, ki ga 13. novembra letos obeležujemo drugič. Kot so poudarili strokovnjaki, je ta vrsta raka trenutno četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Evropi.

Po besedah predstojnika kliničnega oddelka za gastroenterologijo interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Boruta Štabuca so med najverjetnejšimi razlogi za pojav raka trebušne slinavke kajenje, čezmerno uživanje alkohola, premalo gibanja in čezmerno uživanje mesa.

Najpogostejši simptomi so zlatenica, predvsem takšna, ki nastane tiho, bolečina v trebuhu in slabost. Pomembna simptoma sta tudi anksioznost in depresija, ki ju bolniki prepogosto zanemarjajo.

Kot je poudaril Štabuc, je rak trebušne slinavke ozdravljiva bolezen, če jo pri bolniku odkrijejo dovolj zgodaj. Težava pa je v tem, da je diagnozo zaradi odsotnosti bioloških označevalcev, ključnih genov ali načinov slikanja težko postaviti. Pri 40 odstotkih diagnosticiranih bolnikov je bolezen že napredovala in rak je že metastaziral.

Aleš Tomažič s kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo kirurške klinike UKC je izpostavil, da lahko operirajo le 20 odstotkov bolnikov. Vzrok za to je med drugim v tem, da mimo slinavke potekajo velike žile, zato takšna kirurgija spada med bolj zahtevne. Kot je pojasnil, se pri 20 do 25 odstotkov bolnikov po operaciji tudi pojavi nek zaplet.

Predstojnica sektorja internistične onkologije onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk je kot enega od vodilnih simptomov bolezni izpostavila bolečino, ki jo z zdravljenjem zmanjšujejo. Namena le-tega sta sicer izboljšati kakovost preostalega življenja in ga čim bolj podaljšati. Bolnikom se ob postavitvi diagnoze pričakovana življenjska doba namreč skrajša za 98 odstotkov.

Prostovoljka društvenega programa Pot k okrevanju Nataša Elvira Jelenc pa je izpostavila tudi pomen skupin za samopomoč, ki bolnikom nudijo pomembno psihološko podporo.

Od lanskega novembra deluje tudi Evropska platforma o raku trebušne slinavke, ki jo sestavljajo evropski strokovnjaki, univerzitetni profesorji, bolniki, zdravniki in politiki. Njen namen je povečati zavedanje o tej vrsti raka ter izboljšati standarde oskrbe, diagnostike in zbiranja podatkov za bolnike.