Zdravje

Študija: stres na delovnem mestu povzroča škodo na možganih

B.K.
8. 8. 2015, 10.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Če mislite, da se lahko ozdravite posledic dolgoročnega stresa na delovnem mestu, se motite. Morda je čas, da si vzamete prost dan.

Arhiv Svet24

Nova raziskava švedskih znanstvenikov opozarja na nekatere resne nevrološke posledice delovne izgorelosti in stanja kroničnega stresa, ki vodi do izčrpanosti, odtujenosti in občutka neučinkovitosti.

Glede na raziskavo švedskega inštituta Karolinska, izgorelost na delovnem mestu povzroča spremembe nevronskih mrež v možganih, kar škodi sposobnosti za obvladovanje stresnih situacij.

Za študijo so švedski raziskovalci pod vodstvom Armite Golkar opazovali 40 udeležencev, ki so bili diagnosticirani s simptomi izgorelosti. Vsi udeleženci pripisujejo svoje stanje dolgotrajnemu stresu na delovnem mestu: neprestano so že več let delali med 60 in 70 ur na teden.

Raziskovalci so opazovali tudi 70 zdravih udeležencev, brez zgodovine kroničnega stresa – ti so služili kot kontrolna skupina.

Vsi udeleženci so za nalogo, kjer so preverjali njihovo čustveno organiziranost, dobili set fotografij z nevtralno ali negativno vsebino, nato pa so morali čim bolj zavreti svoj čustven odziv. Raziskovalci so njihove odzive merili s pomočjo elektrod.

Rezultati so pokazali, da so tisti udeleženci, ki so imeli simptome izgorelosti, težje zadrževali svoje odzive na glasen zvok. Z drugimi besedami, ljudje pod stresom, so se težje soočali z novimi stresnimi faktorji.

Z drugimi besedami, gre za začaran krog: bolj kot ste pod stresom, težje se ukvarjate z novimi stresnimi faktorji.

Raziskovalci so prav tako skenirali možgane udeležencev, medtem ko so sedeli v tišini. Ugotovili so, da je amigdala - del možganov, povezan s strahom in agresijo - večja med udeleženci podvrženimi stresu. Udeleženci, ki so trpeli za hujšim stresom so imeli tudi močnejše povezave med amigdalo in območji možganov, ki so povezani s čustveno stisko.

Slika možganov je pokazala tudi, zakaj so izgoreli udeleženci imeli večje probleme s kontroliranjem čustev. Nevralne povezave med amigdalo in prefrontalnim korteksom – delom možganov, ki je odgovoren za racionalno planiranje – so bile namreč mnogo šibkejše kot med udeleženci, ki niso bili podvrženi stresu.

Raziskovalci so opozorili še na dejstvo, da lahko težave z zaviranjem negativnih čustev privedejo tudi do simptomov depresije.

Na srečo obstajajo načini za obvladovanje poklicnega stresa preden ta začne ustvarja večje probleme. Strokovnjakinja za stres Kathleen Hall zagovarja sistem ACE. Ta vključuje metodo, kjer se človek začne zavedati stresnih faktorjev, oziroma sprožilcev stresa, izbere enega naenkrat in ga razreši. S tem človek začne doživljati čustva samo-oskrbe, kar zmanjša stres in na dolgi rok odpre možnost za boljše obvladovanje stresa.