Zdravje

Kdo je kriv, da pozimi pogosteje zbolimo

STA/G.G.
14. 5. 2015, 16.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Geni. Skoraj četrtina človeških genov namreč spreminja aktivnost glede na letni čas, kar bi lahko pojasnilo, zakaj smo ljudje pozimi bolj nagnjeni k boleznim kot poleti, v študiji v strokovnem časniku Nature Communications ugotavljajo znanstveniki.

Strokovnjake je osupnilo, v kolikšni meri na naš genetski kod vpliva letni čas. Izmed 22.822 genov, kolikor so jih analizirali, jih je 5136 delovalo na višjih ali nižjih ravneh glede na letni čas - nekateri so bili bolj dejavni pozimi, drugi poleti.

Naš imunski sistem bi lahko bil eden izmed številnih mehanizmov, na katere subtilno vplivajo letni časi, so zapisali znanstveniki. Kot je ob tem povedal glavni raziskovalec John Todd iz Univerze v Cambridgeu, je odkritje hkrati presenetljivo in očitno.

"Pomaga nam pojasniti, zakaj se množica bolezni, od bolezni srca do duševnih bolezni, poslabša v zimskih mesecih," je dejal. Nihče pa doslej po njegovih besedah ni upošteval obsega, v kakršnem do tega dejansko prihaja. "Vpliv na to, kako zdravimo bolezni, kot je diabetes tipa 1, ali kako načrtujemo raziskovalne študije, bi lahko bil ogromen," je še menil Todd. Skupaj s kolegi upa, da bodo njihove ugotovitve pomagale razumeti, kako svetloba in temperatura okolja vplivata na fizično in duševno zdravje.

Strokovnjaki so v raziskavi pregledali vzorce krvi in maščobnega tkiva 16.000 ljudi z južne in severne poloble ter ekvatorialne Afrike. Dejavnost več tisoč genov v maščobnem tiku je nihala glede na letni čas, v katerem je bil odvzet. Znanstveniki so ugotovili tudi razlike v tipu krvnih celic glede na letni čas.

Razlike so bile najbolj opazne pri donatorjih z Islandije, kjer imajo poleti skoraj 24 ur dnevno svetlobo, pozimi pa skoraj 24 ur temo. Variacije, a mnogo manj izrazite, so opazili tudi v vzorcih ljudi z območja ekvatorja, kjer so letni časi manj izraziti.