Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v lanskem letu po prvih ocenah ustvaril 21 milijonov evrov plusa, je dejal generalni direktor ZZZS Samo Fakin, ki tudi letos pričakuje tolikšne presežke, da bodo v celoti odpravili čakalne vrste v specialističnih ambulantah. Po njegovih besedah je financiranje zdravstva izšlo iz krize.
Arhiv Svet24
Samo Fakin
Fakin je povedal, da so boljši poslovni rezultat, kot je bil pričakovan z rebalansom proračuna za lansko leto, dosegli predvsem na račun višjih prihodkov. ZZZS je tako lani prvič po treh letih poravnal vse obveznosti za tekoče leto in ni prenašal plačil v naslednje leto. Poleg tega zavod ni zadolžen, odkupili so vse načrtovane programe zdravstvenih storitev, prav tako so določene programe celo presegli. Enak trend načrtujejo tudi v tem letu.
"Celotno zdravstvo že osem let dokazuje, da se je fiskalnega pravila mogoče držati z dobrim gospodarjenjem. To je zasluga vseh 40.000 ljudi, ki smo zaposleni v zdravstvu in skrbne finančne politike," je dejal Fakin, ki tudi meni, da se je trend financiranja v zdravstvu obrnil navzgor, temu bodo sledili tudi v letošnjem letu, dodaja pa, da so zlasti za skrajševanje čakalnih vrst že namenili za okoli 60 milijonov evrov.
Če bo ostalo še kaj sredstev, jih bodo usmerili v skrajševanje čakalnih vrst za bolnišnične zdravstvene storitve.
Poleg tega bo v letošnjem letu po njegovih napovedih ostalo še okoli 50 milijonov evrov sredstev. Četrtino nameravajo nameniti v rezerve, ostalo pa za dodatno skrajševanje čakalnih vrst v specialističnih ambulantah. Fakin pričakuje, da bodo letos odpravili vse čakalne vrste na tem področju.
Ob tem je Fakin tudi komentiral finančne težave v Splošni bolnišnici Izola. Kot pravi, je izolska bolnišnica "kronični bolnik", saj ima z izjemami nenehne finančne težave od leta 1995, kljub temu da je vseskozi prejemala dodatna finančna sredstva. Po njegovem mnenju vzroki za težave v tej bolnišnici niso zgolj finančne narave. Meni tudi, da bi bilo treba v izolski bolnišnici nujno okrepiti vodenje z zunanjimi sodelavci.
Opozoril je, da program presegajo številne bolnišnice, a se ne srečujejo s finančnimi oz. likvidnostnimi težavami. Med njimi sta denimo tudi Univerzitetni klinični center Maribor in Splošna bolnišnica Celje.
Dejal je tudi, da ZZZS vsem bolnišnicam dodatno plačuje za delo specializantov, ki opravljajo tudi zdravstvene storitve, ki jih prav tako zavod poravna. Prav tako oba klinična centra prejemata dodaten denar za terciarno dejavnost.
ZZZS
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Fakin bi ob nenehnih finančnih težavah izolske bolnišnice pričakoval, da bi ministrstvo za zdravje imenovalo resno sanacijsko ekipo, ki bi pregledala poslovanje bolnišnice in predlagala ukrepe.
"S stališča čuvaja javnega denarja pa bi najraje videl, da bi lahko zavod tja poslal svoje ljudi," je dejal in pripomnil, da takšnih pristojnosti nimajo.
Povedal je tudi, da se je število zdravnikov v nekaj izbranih bolnišnicah od leta 2000 do danes povečalo za 30 odstotkov. V izolski bolnišnici je po njegovih navedbah število zdravnikov naraslo s 75 na 151, pri čemer pa bolnišnica opravlja isti program kot pred 15 leti.
ZZZS
