Vrtni polži, zlasti brez hišic, so prava nadloga, saj jim uspe v kratkem času, če nismo dosledni, uničiti dobršni del pridelka, v katerega smo vložili precej truda, časa in ljubezni. Da bi se uspešno rešili nepovabljenih gostov, se moramo reševanja lotiti celovito in brez kratkoročnih rešitev. Pri nas sta najbolj razširjeni dve vrsti, to sta rdeči lazar in portugalski lazar. Slednji se je pri nas razširil v zadnjih dvajsetih letih, domneva pa se, da je k nam prišel z lončnicami, ki so bile posajene v zemljo, polno njegovih jajčec. Če se zazremo nazaj, težav s polži ni bilo, saj so jih razmeroma hitro pokončale kokoši, goske in race, a je danes vse manj proste reje, še manj pa kmetij.
Dobro jih je poznati
Strokovnjaki menijo, da je pri borbi s polži najbolje uporabiti več različnih možnosti. Pri tem svetujejo redno pobiranje, nastavljanje pasti in privabljanje ter zasajevanje njihovih naravnih sovražnikov in postavljanje mehanskih preprek. Polže je treba tudi deloma poznati. Najraje se zadržujejo v vlažnih, neobdelanih in zaraščenih zemljiščih. Odlično jim prijajo žive meje ter kupi na kompostniku. Iz svojih skrivališč prilezejo šele ponoči, kjer ostanejo do ranega jutra, zato jih zmeraj odbiramo v tem časovnem obdobju. Posebno radi imajo vrtnine, ki so močno pognojene z dušikom, zato največkrat napadejo kapusnice, solatnice, korenje, fižol, grah in špinačo. Nehote jih lahko na vrt privabimo tudi s pretirano uporabo zaščitnih sredstev, ki uničijo njihove naravne sovražnike.
Pravilno zalivanje
Ste vedeli, da lahko polži v 24 urah pojedo hrane kar za 50 odstotkov lastne teže? Vemo, da polži obožujejo solato in zelje, a vrtnini potrebujeta redno namakanje, saj se le tako dobro ukoreninita in imata dobre pogoje za rast. Vlaga je idealno okolje za polže, ugodno vpliva tudi na razmnoževanje in razvoj. Da bi jim pogoje kljub temu čim bolj otežili, zalivanje opravimo v jutranjih urah, ko se polži umaknejo z gredic. Zemlja se bo do večera nekoliko osušila, polži pa se bodo tako težje premikali.
Ne marajo kapucink, vrtne črnike ...
Polži so pri prehranjevanju nekoliko izbirčni, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. V širokem loku se bodo izognili vrtni črniki, kalifornijskemu maku, kapucinkam, ognjiču, greniku, grobeljniku, prav tako čebuli, česnu, timijanu, žajblju, rožmarinu in pelinu. Zato je te rastline dobro imeti posajene ob boku kapusnicam ali na robovih vrta, od koder polži vdirajo. Z vonjem jih bodo odgnale še praprot, bezeg, rman in preslica, ki jih lahko nasujemo med zasaditve.
Odlična rešitev so mehanske prepreke
Kot pravijo strokovnjaki, lahko polžem tudi mehansko preprečimo vstop na vrt, in sicer tako, da okoli gredic nasujemo za dlan materiala, ki ga bodo težko preplezali. To so jajčne lupine, žagovina, lesni pepel, apnena in kamena moka, oster pesek, borove iglice, kavna usedlina in še bi lahko naštevali. Odlične so tudi zastirke iz listov bezga ali praproti, a jih je treba redno menjavati, najbolje tedensko. Odlična rešitev je tudi prekrivka ali zastirka iz ovčje volne. A v dnevih obilnega dežja bodo mehanske prepreke precej hitro izgubile svojo moč, zato morate biti pri menjavah toliko bolj dosledni. Eden izmed načinov vrtnarjenja so tudi vedno bolj priljubljene visoke grede, ki so polžem težje dostopne. Sicer pa lahko uporabite enega izmed preprostih, a učinkovitih načinov. Skuhajte močno kavo in jo poškropite po ogroženih rastlinah in predelih.
