Pri beleženju informacij si vedno pogosteje pomagamo z različnimi napravami. Čeprav se na prvi pogled zdi, da s tem prihranimo kar nekaj časa, to ne drži nujno. Še pomembneje je, da si tako precej slabše zapomnimo informacije, ki smo jih zabeležili. To je potrdila tudi raziskava, ki je bila nedavno objavljena v reviji Frontiers in Behavioral Neuroscience.
Pisanje na papir ali tablica
V raziskavi je sodelovalo 48 prostovoljcev, starih od 18 do 29 let. Sodelujoči so morali prebrati dialog med osebama, ki sta se pogovarjali o obveznostih v bližnji prihodnosti. V dialog je bilo vključenih 14 različnih datumov oziroma terminov, ki so jih morali sodelujoči izluščiti in si jih zabeležiti. Pred nalogo so raziskovalci oblikovali tri skupine, pri čemer so upoštevali spominske sposobnosti sodelujočih, njihove navade, povezane z uporabo elektronskih naprav, starost in druge pomembne dejavnike. Tako so lahko sestavili tri enakovredne skupine. Prostovoljci iz prve skupine so si pri beleženju terminov pomagali s klasičnim rokovnikom in pisalom, druga skupina je uporabljala koledar na mobilnem telefonu z zaslonom na dotik, tretja pa tablico in namensko pisalo. Pri tem ni bilo nobenih časovnih omejitev – sodelujoči so si lahko vzeli toliko časa, kot so ga potrebovali.
Magnetna resonanca
Po eni uri premora, katerega del je bila preprosta naloga za preusmeritev misli, je sledilo odgovarjanje na različna vprašanja, pri katerih je bilo podanih več možnih odgovorov. Šlo je za kombinacijo preprostih in kompleksnejših vprašanj o zabeleženih terminih. Med odgovarjanjem na vprašanja (pa tudi med beleženjem informacij) so raziskovalci spremljali možgansko aktivnost sodelujočih, in sicer s posebno obliko slikanja možganov s pomočjo magnetne resonance. Pri tem so bili pozorni predvsem na morebitno povečano prekrvavljenost posameznih delov možganov, ki priča o povečani nevronski aktivnosti v tem delu.
Hitreje gre na papir
Kakšni so bili izsledki? Zanimive so že razlike pri prvem delu naloge. Najhitrejša pri beleženju podatkov je bila prva skupina, torej tista, ki si je pomagala s klasičnim rokovnikom oziroma koledarjem na papirju in pisalom. Sodelujoči iz te skupine so povprečno potrebovali približno 11 minut. Tistim, ki so uporabljali tablico in pisalo, je naloga povprečno vzela 14 minut, prostovoljcem, ki so si pri beleženju pomagali s pametnim telefonom, pa 16 minut. Pri tem je pomembno poudariti, da hitrost ni bila odvisna od tega, kako pogosto je oseba sicer uporabljala elektronske naprave.
Pomenljive razlike
Razlike, povezane s pomnjenjem zabeleženih informacij, so bile očitne predvsem pri preprostih vprašanjih. Tu se je prav tako najbolje izkazala prva skupina. Pri kompleksnih vprašanjih ni bilo bistvenih razlik med skupinami, so se pa zato pokazale občutne razlike pri primerjanju možganske aktivnosti. Pri prvi skupini je bila namreč zaznana nadpovprečna aktivnost delov možganov, povezanih z jezikom in vizualizacijo, izjemno aktiven je bil tudi hipokampus, del možganov, ki je izjemno pomemben za spomin oziroma sposobnost pomnjenja in prostorsko orientacijo. Predvsem nadpovprečna aktivnost hipokampusa naj bi pričala o tem, da se pri beleženju informacij na papir vzpostavljajo kompleksnejše miselne in prostorske povezave. Ena največjih težav pri digitalnih orodjih naj bi bila, da je razporeditev besedila večinoma določena vnaprej. Podoba zabeležk je tako precej uniformirana, medtem ko imamo pri pisanju na papir več svobode, kar omogoča unikatno oblikovanje zapiskov. Unikatna razporeditev in oblikovanje pa poskrbita za precej lažje pomnjenje informacij.
