Družba ELES je v slovenskem prostoru prepoznavna bistveno širše kot zgolj družba, ki izvaja dejavnost operaterja prenosnega elektroenergetskega sistema. Z vedno bolj odmevnimi in uspešnimi mednarodnimi projekti družba ELES opozarja tudi na uspešen pristop povezovanja z nosilci znanja (fakultete in inštituti). Uspehi so zagotovo rezultat sistematičnega in strateško usmerjenega dela družbe. Kako je v družbi ELESorganizirano znanstveno in raziskovalno delo in kako poteka povezovanje z raziskovalnimi in znanstvenimi inštitucijami?

Osnovna dejavnost prenosa električne energije in neposredna vpetost v gospodarski in makroekonomski habitat sta družbi Eles vedno narekovala napredno delovanje zunaj tradicionalnih okvirjev. Ključna komponenta naših uspehov je stabilno sodelovanje z eksternimi nosilci ustreznih znanj. Največkrat izpostavimo tehnična znanja povezana s panogo, vendar je dejanski nabor bistveno širši.

Raziskovalne aktivnosti z aplikativno noto že dolgo soustvarjajo Eles. Navsezadnje ima podjetje zavidljivo izobrazbeno strukturo. V zadnjem obdobju pa nam je uspelo realizirati fundamentalni premik v dojemanju kompleksnosti našega dela in njegovega trajnostnega pomena.

Znanstveno in raziskovalno delo v Elesu presega vsebinske in organizacijske meje. Dogaja se ne več mestih hkrati, največkrat vsebinsko nepovezano, vendar skušamo organizirano podpreti prenos in interno širjenje dognanj in rešitev. Z zunanjimi nosilci znanj se sicer formalno povezujemo, v praksi pa jih najraje neposredno umestimo v aktivne tematske sklope, saj je tako učinek za vse največji.

Ključna komponenta naših uspehov je stabilno sodelovanje z eksternimi nosilci ustreznih znanj.

Kdaj je družba ELES prepoznala pomembnost povezovanja z znanostjo ter kakšen je bil prvi pristop?

Povezovanje z znanostjo je bilo vedno prisotno. Na aplikativni ravni, skozi krajša raziskovalna sodelovanja ali komercialne projekte. Venomer uspešno, vsebinsko nekoliko premalo povezano. Ključni zasuk pa se je zgodil pred dobrim letom in pol, ko smo zaznali jasen signal, da vzpostavljena oblika ni več konkurenčna modernim premikom v elektrogospodarstvu. Zaznava drugačnih smernic v razvoju elektroenergetskega omrežja, medsektorsko povezovanje, nove tehnologije, projekti skupnega interesa, nacionalni in mednarodni R&D projekti, digitalizacija in IT rešitve, upravljanje s sredstvi, stroškovna učinkovitost, hitrost prenosa inovacij v prakso, kompetence na trgu dela in nenazadnje novi deležniki elektroenergetske arene so glavni pokrovitelj tega dognanja. Najvišje vodstvo podjetja je motive prepoznalo in prevedlo v pomembno strateško odločitev. To je bil tudi ključni prebojni trenutek, ki je na kratek rok že prispeval k marsikateremu uspehu, dolgoročno bo pomagal zagotoviti trajnostno tehnično in vsebinsko delovanje.

eles
Arhiv ELES

Kakšna je vaša splošna ocena povezovanja slovenskih podjetij z nosilci znanja in znanostjo v Sloveniji? Kaj prepoznavate kot napredno in dobro, ter kje zaostajamo v energetskih podjetjih za še uspešnejši preboj povezovanja in s tem uvajanja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v podjetjih?

Deležnikom je pomen funkcionalno operativnega cikla prenosa znanj in idej dobro poznan. Kompleksnost prenosa dognanj R&D segmenta v ekonomsko aktivnost in finančne učinke pa zahteva prav posebno pozornost. Evolucijsko se je v Sloveniji z raziskovalno-znanstvenimi inštitucijami stkala zavidljivo močna vez v mnogih industrijah, na primer v avtomobilski industriji, kemijski industriji, strojegradnji, telekomunikacijah, avtomatiki, robotiki, računalniških sistemih in podobno. Hkrati se je vez morda nekoliko skrhala v manj agilnih podjetjih, ki so potrebovala nekoliko več časa za iskanje smeri in prebojne moči. Smiselno se mi zdi izpostaviti sposobnost mnogih energetskih podjetij pri vzpostavljanju raznolikosti v kadrovsko-vsebinskem smislu. Podjetja vse pogosteje presegajo klasično držo in se izogibajo monotonosti poklicev zaposlenih. Ta diverzifikacija znanj se ob ustreznem vodstvu lahko učinkovito prenese v komplementarne operativne učinke, komercialne priložnosti in nenazadnje poslovanje podjetja. Še posebej v odzivnih podjetjih. Hkrati pa vzpostavljanje sinergij zahteva mentalne in morda sistemske premike, za katere lahko včasih poide prepotrebna moč. Energetska podjetja postajajo ekosistem znanj. Šibka točka? Mnoga vedo več, kot mislijo, da vedo. Za še uspešnejše delovanje je zato nujno sistematsko spremljanje osvojenih kompetenc in njihov prenos nazaj v raziskovalno-razvojne procese. Hitra generacijska rast je mogoča le, če prihodnji generaciji pomagamo hitreje osvojiti znanja, ki jih sami že imamo.

V družbi ELES vodite Svet za raziskovalno in znanstveno dejavnost. Katere od vaših bogatih izkušenj najbolj pripomorejo k vašemu uspešnemu delu in vodenju sveta? So to vaše mednarodne izkušnje, ali so to izkušnje iz sodelovanj in del pri pridobivanju vaših znanstvenih referenc in naslovov? Kako velik je po vašem mnenju razkorak med znanstvenim in aplikativnim pristopom in na kakšen način pristopate v družbi ELES za uspešno povezovanje z raziskovalno in znanstveno dejavnostjo?

Pri vodenju se intenzivno naslanjam na preplet poklicnih in osebnih izkušenj. Za priložnosti sodelovanja v domačih in tujih znanstvenih iniciativah, raziskovalnih pobudah, industrijskih projektih, razvoja idej v prototip in komercialni produkte, prenosa znanj iz akademske sfere v industrijo in industrije v akademsko okolje, še posebej v tujini, sem zelo hvaležen. Te izkušnje me usmerjajo in mi pomagajo. Razkorak med aplikativnim in znanstvenim pristopom je neizogiben. Nagibanje k enemu ali drugemu je včasih nujno, mnogokrat pa spretno preoblikovanje abstraktnih teoretičnih rešitev v obvladljivo formo prinese največje aplikativne koristi. Konec koncev dokazujejo to mnogi stoletja stari matematični algoritmi, ki jih imamo ob podpori modernih procesorjev danes za samoumevne in morda celo izum moderne dobe.

"Pri vodenju se intenzivno naslanjam na preplet poklicnih in osebnih izkušenj."

Kakšno prihodnost napovedujete povezovanju podjetij z raziskovalnimi in znanstvenimi inštitucijami ali celo ustanavljanju lastnih raziskovalnih skupin v obdobju tranzicije slovenske energetike? Evropa ima zelo ambiciozne cilje, prav tako usmeritve in spodbude. Bo Slovenija in s tem tudi slovenska energetika znala temu trendu slediti in dosegati tako odmevne uspehe, kot jih dosegate v družbi ELES, tudi v prihodnje? Kakšni in kateri pogoji bi morali biti po vašem mnenju za to izpolnjeni?

Dobro vprašanje. Nekatera podjetja za prenos električne energije v tujini imajo lastne raziskovalne kapacitete in laboratorije. Gonilo njihovega razvoja je bodisi zgodovinsko bodisi jih v to vzpodbuja kompleksnost njihovih omrežij in projektov. Stalni spremljevalec infrastrukturnih projektov so tehnični izzivi, ki jih je v energetiki običajno treba rešiti nepredstavljivo hitro. Tudi v najboljših razmerah je fleksibilnost zunanjih partnerjev včasih omejena, zato je to nujna alternativa. Raziskave in razvoj s tem postanejo ne zgolj postranska aktivnost, temveč kar sestavni del podjetja. V nekaterih podjetjih iz tega izvirajo raziskovalne skupine, spet druga odkrivajo komercialne priložnosti.

eles
Arhiv ELES

"Slovenija ima odlične priložnosti za panožne uspehe. To dokazuje Eles. Ob visoki motivaciji zaposlenih in prepoznanih strateških priložnostih s strani vodstva pa je priložnosti dovolj za vsa podjetja."

Svetovna in evropska energetika je že globoko v procesih prehoda. Ne gre zgolj za zeleni prehod, gre za povsem nove procese povezovanj in multidisciplinarnosti. Zmagovalci prehoda bodo podjetja, ki bodo znala pogledati izven svojih okvirov, ki se bodo znala odzvati in prepoznati nujno uvajanje novih znanj ter njihovemu razvoju. Kaj bi pri svojem delu uvrstili po pomembnosti na prvo mesto, da se razvojno raziskovalno področje dela dejansko razvija in krepi in zakaj? Kako pomembno je delo z ljudmi?

Na prvo vprašanje ste posredno odgovorili z drugim. Iniciative, programi in razvoj niso možni brez kritične mase ustrezno motiviranih ljudi. Do neke mere seveda lahko utopično upamo na uspešnost motivacijskih napisov in sloganov, vendar izumi in znanstvena dognanja običajno niso rezultat napisa na steni. Največkrat so za širši uspeh potrebni tehničen problem, posameznik ali skupina za njegovo reševanje, primerno okolje, financiranje, mentorstvo in zgled. Zgledi vlečejo, pravi ljudska modrost. Podjetja s komercialno odvisnostjo od znanosti in inovacijsko tradicijo pa te komponente uspešno seveda že danes združujejo v nam dobro poznanih razvojnih oddelkih.

Iniciative, programi in razvoj niso možni brez kritične mase ustrezno motiviranih ljudi. Do neke mere seveda lahko utopično upamo na uspešnost motivacijskih napisov in sloganov, vendar izumi in znanstvena dognanja običajno niso rezultat napisa na steni.

Nepoznavalci bi lahko rekli, da je slovenski prostor za tesnejše sodelovanje znanosti in industrije zelo zahteven. Poznamo kar nekaj neuspešnih poizkusov vzpostavitve razvojno raziskovalnega dela v podjetjih. Na drugi strani je kar nekaj uspešnih projektov in sodelovanj, ki pa vedno znova pokažejo, da so zelo kratkoročni. Poznane so tudi stalne in velike želje znanstvenih inštitucij po mednarodnih znanstvenih referencah, ki pa so zopet omenjeno uporabne v konkretnih industrijskih aplikacijah. Obstaja vedno odprto vprašanje, kako med seboj povezati dva tako različna svetova. Prav zato bi lahko dejali, da gre za izredno zahtevno delo, ko morate biti raziskovalec in strateg v eni osebi. Kaj je bilo ključno za vaš preboj? Kakšna je bila vaša pot in kateri dejavniki so bili na njej ključni?

Drži, biti vez med dvema svetovoma ni enostavno in zahteva ogromno učenja in usklajevanja. Neko obliko multilingvistike, če želite. Dobrega raziskovalca moramo pustiti raziskovati in oblikovati nove rešitve. Pri tem ga moramo vzpodbujati in negovati. Po drugi strani, rešitve per se ne rešujejo ničesar, če ostanejo na papirju ali v predalu. Potrebno jih je pretvoriti v ustrezno obliko in ponuditi trgu, na primer.

V svoji karieri sem imel izredno srečo. Večkrat sem bil namreč udeležen v takšnem procesu v priznani multinacionalki na področju energetike. Ne le kot člen vrednostne verige. Imel sem priložnost začeti v znanstvenem delu in iz njega z idejo prehoditi pot med posameznimi fazami do komercialnega produkta. Morda se sliši nekoliko nepomembno, vendar danes vidim, da temu ni tako. Še posebej ne v velikih razvojnih sistemih s potencialno velikimi vložki, kjer so ti procesi utečeni, strogo regulirani in podvrženi mnogim ocenjevalnim kriterijem. Velikokrat sem razmišljal o elementih, ki so mi to pot omogočili. Najbolje jih bom povzel z besedami nekoga drugega. Ti elementi so znanje, kredibilnost, socialna mreža, mentorstvo in sreča.

Vodite tudi diagnostično analitski center družbe ELES. Gre za sistemske možgane operaterja prenosnega sistema in zagotovo ni mogoče na kratko opisati zahtevnosti in kompleksnosti sistema, ki ga vodite. Kje so ključni izzivi, s katerimi se srečujete pri svojem delu vodenja centra in kaj po pomembnosti uvrščate na prvo mesto? Kaj bo ključno za prihodnje diagnostične in analitske centre, ko se bodo sistemi medsebojno še bolj povezovali?

Izzivi so večplastni in raznoliki pa vendar povezani. Skupni imenovalec so podatki in njihova vrednost za delovne in odločitvene procese. Naša ključna naloga je zagotoviti kakovost in celostnost podatkov. Hkrati si prizadevamo k oblikovanju enega vira resnice in sistematskemu horizontalnem in vertikalnem poročanju. Razvijamo vizualno analitiko klasičnih KPI-jev in indekse zdravja naših visokonapetostnih energetskih naprav. Na tem področju smo suvereno konkurenčni kolegom iz tujine. Nenazadnje, preskušamo tehnologije obogatene resničnosti za podporo vzdrževanju infrastrukture, virtualne resničnosti za treninge in izobraževanje, uvajamo BIM itd.

Diagnostično analitski centri prihodnosti bodo verjetno prilagojeni takratnim izzivom njihovih lastnikov. Verjetno pa ni pretirano napačna domneva, da bodo podatki prerasli iz nosilcev informacij v osrednje sredstvo ali valuta s katerim bodo poslovali in si ga izmenjevali.

Izzivov je veliko, z aktivnostmi diagnostično analitskega centra (DAC) pa želimo podjetju pomagati pri prehodu v digitalno obdobje na učinkovit in kreativen način. Raje kot opis, bi ponudil vabilo na obisk in ogled. Bralci nam lahko obvestilo, da bi nas želeli obiskati, pošljejo na info@eles.si.