Samopomoč

S tapkanjem odpravimo svojo čustveno bolečino

Z.F. / Novice Svet24
19. 6. 2018, 21.30
Deli članek:

Pika Rajnar je po izobrazbi učiteljica matematike, sicer mama in predana predavateljica metode tapkanja (EFT – Emotional Freedom Techniques), s katero številnim pomaga premagati strahove in prebroditi težave.

Novice Svet24
Pika Rajnar je osebno stisko uspela premagati prav s tapkanjem.

Novice Svet24
Na voljo sta tudi priročnika, ki razkrivata pot do sprememb.

Pika se je z metodo tapkanja srečala skorajda naključno. O sebi pove, da je izjemno čustveno občutljiva, a svoje občutljivosti ne povezuje s strahom. Že od malega ni prenesla krivice, zato je bila zmeraj pripravljena stopiti v bran šibkim. Težave pa so se pojavile takrat, ko je ranljiva oseba ali skupina, ki ji je želela pomagati, izginila, se izneverila ali pa se ni upala izpostaviti. To ji je predstavljalo stres, a je ob naslednjem podobnem dogodku ni odvrnilo od tega, da se ne bi podala v boj za pravico. Iskala je številne načine, s katerimi bi zmanjšala svojo občutljivost, v študijskih letih je preizkusila marsikatero tehniko, vendar nobena ni delovala tako, kot bi si želela.

Leta 2005 ji je dober prijatelj skoraj mimogrede predstavil tehniko tapkanja, ki je pri njej učinkovala že po nekaj preizkusih. Tehnika v tistem času pri nas še ni bila poznana, zato si je pomagala s priročnikom v angleščini. Brala in vadila je na sebi ter opažala spremembe na bolje. Iz občutka hvaležnosti je leta 2006 prevedla priročnik EFT iz angleščine v slovenščino, da je brezplačno dostopen vsem, ki želijo poskusiti tudi sami. Kasneje se je odločila, da bo svoje znanje poglobila, zato je opravila potrebne izpite in pri organizaciji AAMET International pridobila naziv predavateljice. Pove, da sama še vedno tapka, saj se tudi ona, tako kot vsi drugi, vsakodnevno srečuje s težavami in obremenitvami, ki jih prinaša življenje. Iz osebne stiske si je uspela pomagati z metodo, ki jih koristi in pomaga in za katero danes navdušuje še druge.

Kaj je tapkanje in komu je namenjeno

Tapkanje je pravzaprav orodje, ki opiše gib, ki ga izvajamo. Primerno je za vse, ki so dovolj čustveno stabilni, da prenesejo dotik s svojo čustveno bolečino. Odsvetovano pa je tistim, ki imajo resnejše duševne motnje. Po tapkanju je torej smiselno poseči šele takrat, ko je za ljudi z resnejšimi duševnimi motnjami predhodno poskrbljeno in je njihovo psihično stanje stabilno. »Tapkanje se uporablja predvsem takrat, ko želimo premagati svoja neprijetna čustvena stanja; strah pred nastopi, letenjem, kačami, pajki, dvigali, prepadi …  Izvajamo ga z lahnim tapkanjem s konicami prstov po končnih točkah telesnih meridianov. Torej na glavi, po obrazu, rokah … medtem ko smo čustveno uglašeni s to svojo težavo,« razloži Pika.

Pomaga tudi pri odvisnostih od slabih navad?

»V primerih, kadar nekdo pride z željo, da bi prenehal kaditi, se je smiselno pogovoriti, kdo si želi prenehati kaditi. Ali je to posameznik sam ali je to partner, prijatelj, starš. Če to ni striktno želja posameznika, učinka verjetno ne bo, saj ne bo želje po rednem izvajanju tapkanja, ki je v takih primerih potrebno,« poudarja Pika Rajnar.

Sicer pa tapkanje uspešno deluje pri vseh težavah, ki delno koreninijo v čustveni stiski. Takrat se gremo detektiva in iščemo, kaj je tisto, kar je pod gladino tega, kar je vidno na prvi pogled. Je pa res, da je pri kompleksnejših težavnih situacijah smiselno s tapkanjem vztrajati. »Dejstvo je, da če nekaj ponavljaš in opaziš vsaj delni rezultat, boš to počel še naprej, če pa rezultata ne vidiš, boš s tem prenehal. EFT ima to prednost, da so rezultati običajno opazni zelo hitro,« dodaja Rajnarjeva.

Novice Svet24
Tapkanje je orodje, ki opiše gib, ki ga izvajamo.

Ko se odločimo za tapkanje

»Ko se odločimo za tapkanje, naslavljamo počutje, tisti trenutek, negativnost. Kako me je strah, umrl bom od samega strahu. Ko tapkamo, uravnovešamo pretok telesne elektrike. Bolj ko je ta pretok moten, neuravnovešen, bolj nas vleče v črnogledost, nepremičnost, ždenje … Ko tapkamo, v bistvu urejamo ta pretok in umikamo svoj podzavestni odpor do spremembe, kakršnekoli. Prav zanimivo je, ko ljudje opažajo, da jih skrbi tudi sprememba na bolje – tudi ta se lahko včasih kaže kot grozljiva,« razloži predana predavateljica Pika Rajnar.