Stara modrost

Zakaj vse je dobro, da se čim več smejimo?

snč
2. 12. 2017, 13.55
Posodobljeno: 2. 12. 2017, 14.06
Deli članek:

Že naši dedki in babice so vedeli, da je smeh pol zdravja, dognanja svobodne znanosti pa ne le potrjujejo to dejstvo, ampak …

Dreamstime
Ne le ljudje, tudi rastline in živali občutijo prijetne energije našega nasmeha in ljubeče naklonjenosti, ki ga prinaša s seboj.

Znanstveniki in zdravitelji ugotavljajo, da je smejanje pogosto še zdravilnejše od mnogih oblik telesne vadbe, saj nekaj minut krohotanja dobro zmasira tudi naše notranje organe, in ne samo trebušnih mišic, ki se med smehom napnejo in okrepijo.

Ko se nam kdo prijazno nasmehne, se počutimo dobro in sprejete. Naše razpoloženje se v trenutku vsaj nekoliko izboljša, čeprav smo bili morda prej nekoliko bolj čemerno razpoloženi. Človek, ki se smehlja, prinaša radost in milino v vsakdanje življenje drugih, sam pa živi veliko bolj ustvarjalno, harmonično, zabavno, srečno in zdravo.

Raziskovalka Marjetka Jeršek: »Dovolimo si muzanje, smehljanje, krohotanje, hihitanje. Poiščimo v sebi svoj pozabljeni smeh in ga razvijajmo, zavedajoč se njegove čudežne moči.«

VSESTRANSKOST

Starodavni taoistični mojstri so poznali skrivnost in neverjetno zdravilno moč tako imenovanega notranjega smehljaja. Taoistični mojster Mantak Čija pravi, da je smehljaj izraz ljubezni in izročilo energije. Deluje ogrevajoče in zdravilno kot prijetna glasba. Človek, ki se ne smehlja, izgubi svojo sposobnost dajanja in sprejemanja ljubezni, poleg tega pa je dojemljivejši za najrazličnejše bolezni, še posebej menda za želodčne razjede. Mantak Chia poroča o Normanu Cousinsu, izdajatelju revije Saturday Review, ki je s smehom odpravil resno obolenje veznega tkiva, tako da je gledal stare filme bratov Marx.

Smehljaj je tudi izvrstno preventivno sredstvo proti boleznim. Taoisti učijo, da trajni notranji smehljaj, smehljaj samemu sebi, zagotavlja dobro zdravje, srečo, harmonijo in dolgo življenje. Če se nasmehnemo sami sebi, je tako, kot bi se okopali v energiji ljubezni. Nasvet taoistov se glasi takole: ljubeče se smehljajte svojim življenjsko pomembnim organom.

Profimedia
Smeh odvzame svinčeno težo naših skrbi, da se dokončno razblinijo

POPOLNO ZDRAVILO

Pri otrocih je smeh eno od prvih sredstev komunikacije s starši in z okolico. Otroci se smejejo in smehljajo spontano. Odrasli pa smo, kot ste najbrž že opazili, vse prepogosto obremenjeni s tem, kaj si bodo o našem sproščenem smehu mislili drugi: ali je situacija zares primerna, da se smejemo, morda nas ne bodo več jemali resno, če se bomo preveč smejali, ali so naši zobje dovolj lepi in beli, da si lahko privoščimo širok, sproščen nasmeh, in podobne neumnosti.

Komedija, umetniška zvrst, ki zavestno razvija smeh, je bila cenjena in priljubljena že od antičnih časov. Znanstveniki so ugotovili, da pri dojemanju humorja sodelujejo celotni možgani. Pri tem se njihovo delovanje harmonično usklajuje, um pa se bistri. Vsi razumski procesi postanejo budnejši in zavestnejši. Smeh pa tudi izrazito spodbuja in krepi naš imunski sistem, saj pospešuje izločanje imunoglobulina A in tako povečuje število belih krvnih telesc, ki se bojujejo proti vnetjem. Poleg tega smeh sproži nastajanje tako imenovanih limfocitov T. I., ki preprečujejo nastanek rakastega tkiva. Smejanje prav tako povečuje količino endorfinov v telesu. Ti blažijo bolečine, preženejo depresijo in nam pomagajo do dobrega počutja.

BODIMO VESELI

Že kot otrokom so nam vcepljali miselni vzorec, da se odgovorni odrasli ljudje pač ne valjajo po tleh od smeha v javnosti. Kvečjemu se v zadregi nekoliko nasmehnejo, ravno toliko, da za kakšen milimeter ali dva privzdignejo kotičke ustnic. Ljudje, ki se vseskozi smejejo, naj bi veljali za neresne, neodgovorne in nekoliko »premaknjene«. Starši in vzgojitelji so nam pripovedovali o situacijah, v katerih moramo zatreti in potlačiti svoj smeh. Tako so nas učili, zdaj pa je skrajni čas, da popolnoma zamenjamo ta miselni vzorec. Odločimo se, da bomo vseskozi gojili in krepili svoj smisel za humor ter dovolili, da pride do polnega izraza. Spustimo svoj smehljaj v svoje življenje. Naj zažari v vsej svoji ljubeznivosti in zdravilni moči. Seveda smejanje ni isto kot nespoštljivo posmehovanje. Naši nameni naj bodo vseskozi pozitivni. Biti vesel in veder je v redu. Bodimo prešerni, radostni, srečni, igrivi. Odkrijmo igrivega, šaljivega otroka v sebi. Optimistično čustveno nagnjenje nam bo prineslo notranji mir, harmonijo in uspeh.