O svojem daru uvida v vse časovne dimenzije je na najbolj preprost in razumljiv način nekoč spregovorila tudi Vanga sama.
»Kako bi lahko z besedami pojasnila nekaj, kar je delo božjih rok? Bog mi je vzel vid, zato da mi je lahko dal druge oči, ki vidijo viden in neviden svet. Darilo Boga sprejemam s hvaležnostjo in obvezo, da bom z njim pomagala čim več ljudem,« je dejala in svoje božje poslanstvo tudi izpolnjevala.
Ko je bila še živa, je milijonom ljudem s svojimi uvidi vlivala upanje ob nesrečah, poznala je tudi zdravilna zelišča in njihove učinke, pogosto pa je zdravila ljudi tudi tako, da jih je napotila k pravemu zdravniku, še preden so se ti sploh zavedeli, da v sebi nosijo težko bolezen.
Baba Vanga pa zdravi ljudi tudi po svoji smrti. Vsi njeni napotki in njene življenjske navade, ki bi lahko bile marsikomu za zgled, so zbrani v knjigi Baba Vanga: Ognjena biblija.
Zakopane skrivnosti
»V tišini noči, ko vsi spijo, poslušam zvoke nebeških sfer. Slišim, kako nebeški zvonovi vsak trenutek bijejo in odštevajo čas in kako se vse živo odziva na njihov zven. Ko bi spregovorila o vsem, kar vidim, bi se zgodil čudež. Dušo imam prepolno skrivnosti sveta, ki so mi bile odkrite, a o katerih vam ne morem spregovoriti. A samo še malo … in jez bo popustil pod pritiskom. Potem pa … naj nam Bog pomaga,« je le eno od njenih razmišljanj v Ognjeni bibliji, ki seveda porajajo nešteto vprašanj. Zakaj Vangi ni bilo dovoljeno, da razkrije skrivnosti sveta, ki so ji bile dostopne. Kdo ji je prepovedal, da spregovori o teh znanjih? Ali so višje sile, ki so ji dale poslanstvo, odločile, kaj lahko deli s svetom in česa ne? Je bilo razkrivanje skrivnosti sodobnikom morda pogojeno z družbenopolitično situacijo v takratni Bolgariji, kjer je vladal svetovni nazor, ki bi ga lahko poimenovali kar armiranobetonski materializem?
Duša vidi več
Nekako se je zakoreninilo mnenje, da Baba Vanga bere misli svojih obiskovalcev. A tudi to trditev biblija zanika, saj je Vanga menda jasno povedala, da vsi podatki do nje prihajajo kot sporočilo skrivnostnega čuta iz njene notranjosti, ki ji spregovori ali pa ji sporočilo s črkami izpiše pred njenimi očmi. »Človeški um zazna le, kar vidi oko in sliši uho, oko duše pa vidi mnogo dlje od teh omejitev. Možgani so dober orač, a so omejeni z majhno sfero svojih fizičnih sposobnosti, neomejenost iščimo v srcu in v mislih,« je svetovala, a tudi razkrila najpomembnejši izvor svojih spoznanj, do katerih bi se večina ljudi težko dokopala – gre namreč za duše pokojnikov, s katerimi je Vanga neprestano klepetala. »Ko se pred menoj pojavi človek, okoli njega takoj nastane gneča njegovih pokojnih sorodnikov in prijateljev, celo prednikov izpred stoletja. Razlika med sedanjostjo, preteklostjo in prihodnostjo ne obstaja. Jaz vidim slike: bolezen, smrt, katastrofo, poroko, otroke. Vse je v gibanju, vse se premika … v zelo različne smeri, in te so pomembne,« je pripovedovala.
Pomembna modrost
Skozi skromno Vangino hišo je po nekaterih podatkih šlo več kot milijon ljudi, ki so prišli po pomoč ali tešit svojo radovednost. Ko je v nekaterih od njih prepoznala nečloveškost, jih je odgnala, ker z njimi ni hotela imeti opravka. Za nezadovoljne, ki so tarnali, kako je življenje z njimi nepravično, pa je imela odgovor kot na dlani. »Nihče ni rojen samo za srečo. Eden je odličen v svojem delu in ima izjemno kariero, a nima razumevanja v družini, drugi doživlja srečo na vseh področjih, a mu zdravje ne služi, tretji je uspešen in zdrav kot riba, pa mu hudo zboli otrok … V življenju vsakega človeka prebivata dobro in zlo. Tako je ustrojen človek, tak je svet. In zato moramo biti vsi potrpežljivi,« je govorila.
Ob poudarjanju uravnoteženosti v življenju pa je Vanga rada svarila, da čim več blagostanja nam bo dano na tem svetu, tem težje nam bo na onem. V bogastvu je videla pretnjo za duhovni razvoj človeka, ki naj bi v ugodju vse prehitro zapadal v brezbrižnost. Takole je svarila: »Človeška narava se ne menja, od nekdaj je ista in vedno taka bo: bogastvo vodi do vedno novih iskanj posvetnih zadovoljstev in posledično do zanemarjanja samodiscipline in notranjega duha. Zato si nikar ne želite preveč, ker za to ne boste mogli plačati!«
Zasebnost
Ognjena biblija je prvo delo, ki razkriva tudi Vangino zasebnost, njena prepričanja in nekaj vsakodnevnih navad.
Posebno pozornost je Vanga namenjala hrani in prehranjevalnim navadam. Prav vse svoje obiskovalce je menda opozarjala, naj se ne prenajedajo, ker naš organizem za delovanje potrebuje zelo majhne količine hrane, sicer bi nam narava dala dva želodca.
»Izogibajte se belih živil, mastnih jedi in pijte čim več zeliščnih čajev. Zdravi ljudje bi se vsi lahko odpovedali mesu, saj telo vse snovi, ki jih potrebuje za normalno delovanje, dobi v sadju in zelenjavi. Vsaj enkrat na teden ves dan jejte samo kašo in pijte vodo, da si bo telo odpočilo, vi pa pridobili moč. Če imate vsaj košček zemlje, gojite rž. Jejte ržen kruh, ki pomaga varovati zdravje in zagotavlja dolgo življenje,« so bili najpogostejši Vangini napotki.
Tudi sama se je teh navodil držala in nikoli ni uživala rdečega mesa, poleg rastlinske hrane je kvečjemu pojedla kakšen košček kuhane ribe ali jajce. Na dan je imela samo dva obroka – zajtrk, ki je bil vedno sestavljen in zrnja, skuhanega v kašo, in poparjenega sadja, ter večerjo, ki je bila v glavnem zelenjavna.
Še dva napotka
Med Vanginimi napotki, ki nam lahko polepšajo življenje in svet, tudi ko nje ni več med nami, sta v Ognjeni bibliji še dva, ki sta bila tudi zanjo pravilo, ki ga nikoli ni kršila. »Vsa zdravilna zelišča tega sveta in najbolj zdrava hrana, kar obstaja, ne morejo roditi dobrega zdravja, če v naših glavah vlada negativno razpoloženje. Slabe misli pač ne morejo prinesti ničesar dobrega. Tudi če zlobne misli, sploh če je uperjena proti sočloveku, ne izgovorimo na glas, pridemo zaradi nje v neuglašenost med telesom in duhom, kar je najpogostejši vzrok vseh bolezni,« je bila prepričana.
Njeno zadnje navodilo pa je tako preprosto, da se bo komu morda zdelo celo smešno. A verjemite, Vanga se ni nikoli šalila, zato ji le prisluhnimo: »Čim več hodite bosi in ohranjajte svoj stik z materjo Zemljo. Boso poletje vas zaščiti pred boleznimi v hladnih dneh. In vsak večer si umijte noge! Voda naj ne bo pretopla, milo pa domače izdelave – kemija nam je vsem v pogubo!«
