Mars buri človeško domišljijo, odkar smo ga začeli opazovati skozi teleskope. Kasneje so znanstveniki sicer dognali, da se nahaja v območju, ugodnem za naselitev živih bitij, vendar ima zaradi manjše gravitacije preredko atmosfero. A ideja o Marsovcih kljub vsemu ni povsem zamrla, in ko smo iznašli rakete, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bomo tja začeli pošiljati vesoljska plovila. A tako kot danes tudi takrat ni šlo brez nesreč.
Leta 1976 je na planetu pristala sonda Viking 1 in tedaj smo dobili tudi prve posnetke s površine.
Novembra leta 1964 je bila izstreljena sonda Mariner 3, ki bi po prvotnih načrtih morala leteti dokaj blizu Marsu. A kmalu so prenehale delovati sončne celice, zato je bila sonda izgubljena. Podvig pa je uspel sestrski sondi Meriner 4. Ko je leta 1965 letela mimo planeta, je na Zemljo poslala prve bližinske posnetke marsovskega površja. Skupaj le 22 fotografij, ki so odkrile svet, poln kraterjev, in tanjšo atmosfero, kot so prej mislili. Znanstveniki so iz tega sklenili, da je Mars v geološkem in biološkem smislu mrtev planet. Dobro desetletje kasneje se je zgodba do neke mere ponovila. Sonda Mariner 8 je bila neuspešno izstreljena, Mariner 9 pa je uspešno vstopila v tirnico Marsa in tam delovala dovolj časa, da so znanstveniki na podlagi njenih fotografij prišli do pomembnih odkritij: velikanskih ognjenikov, velikega sistema kanjonov, dokazov, da je tam nekoč tekla voda, ter podrobnih posnetkov obeh lun Fobosa in Deimosa.
