Kamnita plošča ni bila videna od leta 1555, ko je postala del notranjščine omenjenega svetega hrama. K odkritju so pripomogle obnovitvena dela med leti 1808 in 1810; rezidenčni arheolog Fredrik Hibert je imel povedati sledeč: »Marmornato kritje grobnice smo umaknili; pod njim je bilo presenetljivo veliko drobirja. Znanstvena analiza bo dolgotrajna, a bomo lahko vsaj končno videli prvotno kamnito površino, na kateri je, kot pravi izročilo, počivalo truplo Jezusa Kristusa.«
Jezusa so po križanju položili na kamnito ležišče, grobnico pa zapečatili. Sedem dni pozneje se je povzpel v nebesa, pravi krščansko izročilo.
Ena največjih svetinj
Nima smisla poudarjati, da gre za enega od najbolj svetih predmetov krščanstva, znanstveniki pa bodo lahko začrtali prvotno obliko grobnice in njen razvoj skozi stoletja.
Restavratorji so omenjeni cerkvi na pomoč priskočili v začetku tega leta, potem ko se je strokovna srenja zbala, da bi se lahko sesedla samo vase.
Zidove 1.600 let stare stavbe prekriva za več kot tisoč let saj, saj se kristjani tam zbirajo v soju kadil in sveč.
