Namesto čustev misli
Pametni ljudje namesto, da bi svoja občutja izživeli, o njih govorijo – tako se prikrajšajo za olajšanje.
Dognanja strokovnjakov sicer kažejo, da čustvena inteligenca na delovnem mestu celo nadomesti primanjkljaj kognitivnih sposobnosti. Kar pomeni, da se super pametnim ljudem pri iskanju rešitev ni treba zanašati na čustveno inteligenco.
Visoka pričakovanja
Nadpovprečno inteligentni ljudje pogosto ne morejo govoriti o svojih negotovostih. Vsi pričakujejo, da bodo pri vsaki stvari najboljši. Včasih si zato zaradi strahu pred neuspehom ne morejo privoščiti tvegati.
Niso vajeni dela
Ni skrivnost, da pametnim pogosto za uspeh ni potrebno vložiti veliko truda. A ker visok inteligenčni kvocient še ni ključ do uspeha, nadpovprečno inteligentnim ljudem pogosto primanjkuje vztrajnosti, saj niso vajeni, da se morajo za kakšen cilj močno potruditi in zanj delati.
Pasti prekomernega analiziranja
Pretirano premišljevanje in analiziranje ima svoje pasti. Iskanje odgovorov na vprašanja v svetu, ki se zdi povsem brez pomena, je pogosto jalovo početje. V bolj praktičnem smislu to lahko pomeni, da znajo biti težavne že najbolj preproste odločitve.
Zavedajo se, kako malo vejo
Nadpovprečno inteligentni se pogosto zavedajo omejitev svojih umskih sposobnosti – vsega pač ni mogoče vedeti. Velja namreč, da manj inteligentni pogosto precenjujejo svoje kognitivne sposobnosti – in obratno.
