Odkritje temelji na genetskih vzorcih poljedelskih skupnosti v Nemčiji, Madžarski in Španiji oziroma njihovi primerjavi s tistimi, ki so jih našli na najdiščih v Grčiji in severozahodu Turčije. Tako so ugotovili genetsko povezavo med evropskim in egejskim prebivalstvom.
RAZISKAVA
Študija postavlja pod vprašaj dosedanjo teorijo, da se je poljedelstvo širilo med skupnostmi z navadno kulturno difuzijo. Po besedah antropologa Joachima Burgerja genetske analize kažejo, da so bili takratni poljedelci v srednji Evropi in Španiji genetsko bliže egejskim skupinam, kot so si bili med seboj. To nakazuje, da so prišli v Evropo, kjer je bila razširjena nabiralniško-lovska kultura, v dveh valovih – po severni poti in zahodni poti ob španski obali.
POTI
»Ena je bila balkanska pot, druga sredozemska. To vidimo tudi pri današnjih migracijah,« je dejal Burger. Genska analiza je tudi pokazala, da so bili Egejci v času kamene dobe svetle polti in so imeli temne oči, po otroštvu pa niso več imeli gena za prebavo mleka.
