Raziskava

VIDEO: Tropske ribice razločujejo človeške obraze

T.L./STA
7. 6. 2016, 19.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Ribam so na računalniškem monitorju na zunanji strani njihovega akvarija prikazovali sprva dva različna človeška obraza in jih z nagrajevanjem s hrano izurili, da so pljuvale zgolj v enega.

Youtube
Tropske ribe so sposobne razločevati človeške obraze.

Raziskovalci oddelka za zoologijo univerze v Oxfordu so pri vrsti tropske ribe, imenovane veliki strelec, odkrili, da je sposobna razločevati človeške obraze. Doslej je veljalo prepričanje, da je to sposobnost izključno bolj razvitih živali.

V plen pljune

Veliki strelec je tropska riba, ki svoj plen ujame tako, da vanj pljune vodo. Riba sicer nima dela možganov, ki mu pri intelektualno bolj razvitih živalih pripisujejo sposobnost za prepoznavanje obrazov, a znanstveniki so v okviru študije, že objavljene v znanstveni reviji Scientific Reports, ribe naučili pljuvati v slike človeških obrazov.

Ribam so na računalniškem monitorju na zunanji strani njihovega akvarija prikazovali sprva dva različna človeška obraza in jih z nagrajevanjem s hrano izurili, da so pljuvale zgolj v enega.

Test s 44 različnimi obrazi

V naslednjem koraku so jim pokazali kar 44 različnih obrazov, da bi preverili, ali so se ribe res naučile prepoznati obraze. Izkazalo se je, da so izurjeni veliki strelci kar v 80 odstotkih primerov prepoznali obraz, v katerega pljuvati.

"Tudi ko smo ribam pokazali fotografije obrazov, ki so si bili med seboj podobni ali so bile fotografije črno-bele, so te še vedno našle pravi obraz," je pojasnila soavtorica študije Cait Newport z oddelka za zoologijo univerze v Oxfordu.

"Razločiti med človeškimi obrazi je presenetljivo težka naloga. Vsi ljudje imamo dvoje oči nad nosom in usta, zato je včasih treba razločiti med zelo majhnimi razlikami. Izhajali smo iz prepričanja, da je to tako zahtevna sposobnost, da jo zmorejo le primati, ki imajo velike in razvejane možgane," je pojasnila Newportova.

A so veliki strelci pokazali, da to zmorejo, čeprav možgani te ribe nimajo neokorteksa. To je del možganov, ki ga imajo sesalci, v zadnjem času pa so ga odkrili tudi pri ptičih, in se je razvil nazadnje. Pri ljudeh neokorteks upravlja senzorično zaznavanje in govor.

Kot je pojasnila Newportova, imajo ribe preprostejše možgane in dela možganov, ki ga ljudje uporabljajo za prepoznavanje obrazov, sploh nimajo. A kljub temu je več rib izkazalo tako sposobnost, zato so po besedah Newportove idealna vrsta za raziskovanje njihovih zmožnosti za opravljanje zapletenih nalog.