Piše: Edvard Kadič

Govorica telesa na pogrebu

Edvard Kadič
12. 5. 2016, 22.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Tako ali drugače nas prej ali slej ujame dolžnost, da se udeležimo kakšnega pogreba zunaj našega najožjega kroga družine in najtesnejših prijateljev. Naj se še tako izogibamo, včasih preprosto moramo nanj.

profimedia
Povešena glava, ramena, pogled v neznano kažejo na žalost.

Na tovrstnih dogodkih moramo biti pozorni na kar nekaj vidikov z namenom, da bomo delovali spoštljivo in usklajeno z okolico. Slednje je še posebej pomembno, saj ne želimo po nepotrebnem vzbujati pretirane pozornosti.

Lipov list

Priljubljeno imenovan lipov list je na pogrebih najbolj opazna gesta. Gre za dlani, ki so prekrižane ali pa jih držimo pred telesom v bližini genitalij tako, da jih zakrivajo. Gre za sporočanje podrejenosti oziroma beta moškosti na srečanju. Moški s prekritjem svojih genitalij jasno sporoča, da ne želi tekmovati v boju za prevlado. Skoraj dobesedno lahko rečemo, da dotični na dogodku ne želi tekmovati v navideznem boju "kdo ima daljšega". Takšno vedenje je celo priporočljivo. Občasno namreč lahko opazimo moške, ki na pogrebih zavzamejo držo tako, da imajo roke sklenjene na hrbtu. Sicer gre lahko tudi za rahlo nespoštovanje pokojnega, vendar pa je bolj običajno, da gre za izražanje alfa položaja glede na ostale moške, ki so prisotni na dogodku. Drža lipov list je pogosto uporabljena in priporočljiva tudi na proslavah, porokah in podobnih slavnostnih dogodkih. Smiselno enako velja seveda tudi za ženske.

profimedia
Drža rok lipov list izraža spoštovanje.

Stoja

Po navadi bomo opazili ozko stojo. Stopala so zelo blizu drug drugemu, pogosto se pri moških stopala tudi stikajo s petami. Širjenje stopal pri stoji pomeni zavzemanje prostora. Takšno zavzemanje prostora pa je upravičeno, kadar iščemo "dodatna tla pod nogami". Torej takrat, ko želimo jasno izraziti svojo prisotnost, da nas bodo drugi opazili in primerno upoštevali. Takšno držo, to je široko razmaknjena stopala, lahko opazimo pri policistih, vojakih in drugih, ki želijo jasno izpostaviti svoj položaj. Na pogrebih seveda tega ne želimo. Ravno obratno. Skladno z ozračjem svoje prisotnosti ne želimo posebej izpostavljati in s tem mogoče celo odvračati prisotnosti od osrednjega namena dogodka. Temu primerno seveda stopala približamo drugega drugemu in tako zavzamemo čim manj prostora.

Drža telesa

Tudi pri drži telesa na pogrebu sledimo načelu, da zavzemamo čim manj prostora. Pozornosti ne želimo usmerjati nase, zato tako z barvo oblačil (črna, temna) kot tudi z držo telesa to primerno tudi sporočamo. Seveda spuščena ramena in glava, nekoliko počasnejši in razmišljujoč korak, pogosto seveda tudi solze in pogled v daljavo jasno sporočajo občutja žalosti, torej žalovanja za pokojnim in sočustvovanja s svojci pokojnega.

Izrekanje sožalja

Ob izrekanju sožalja pazimo, da ne bomo vzpostavili in potem držali očesnega stika s svojci predolgo. "Povešen" pogled igra smiselno enako neverbalno vlogo kot povešena glava in ramena, zato povesimo pogled kmalu po vzpostavitvi očesnega stika in izreku sožalja. Nobene potrebe ni, da z daljšim vzpostavljenim očesnim stikom izzivamo dodatna čustva pri najbližjih svojcih. Ta so v našem okolju po navadi rezervirana za najožji krog. Prav tako se rokovanje nekoliko spremeni glede na običajne situacije. Roka žalujočega svojca, kateremu izrekamo sožalje, bo praviloma nekoliko manj čvrsta, stiku z dlanmi pa po navadi sledi samo en nihaj ali pa še tega ni in zgolj sežemo v roko. Smiselno primerno se prilagodimo situaciji. Ne grabimo dlani, temveč v dlan svojca zgolj sezimo, stisnimo le toliko, da je dlan prijeta, rahlo zanihajmo in izrecimo sožalje. Proces zaključimo tako, da roko spustimo, spustimo tudi pogled in se ali umaknemo ali nadaljujemo hojo ob grobu.

profimedia
"Povešen" pogled izraža žalost in žalovanje.

Vedenje

V splošnem smo glede vedenja bistveno že povedali v prejšnjih poudarkih. Na tem mestu bi rad opozoril predvsem na to, da na pogrebih precej časa porabimo za čakanje. Ali na začetek žalne slovesnosti ali na zadnje slovo pred grobom. Ta čas seveda praviloma najprej izkoristimo za slovo od pokojnega in izraze sožalja pokojnikovim najbližjim, potem pa se po navadi srečamo z drugimi svojci, znanci, sodelavci in drugimi, ki so tako ali drugače nekakšni naši skupni znanci po pokojnem. Različne pretirane znake veselje v smislu glasnega vzklikanja ob snidenju, smejanja, glasnega govorjenja, veselega objemanja raje prihranimo za kakšno drugo priložnost. Tokrat se raje posvetimo celotnemu vzdušju žalovanja in se tudi s primerno govorico telesa ustrezno poslovimo od pokojnega in svojcem izrazimo sočustvovanje ob izgubi.

Seveda so omenjeni vidiki zgolj nekoliko bolj očitni. Ker gre praviloma za tako imenovane "sestavljene" slike, vam priporočam, da se razumevanja govorice telesa lotite nekoliko bolj sistematično.

Pridružite se nam denimo na naslednji delavnici Govorica telesa, ki bo junija v Ljubljani (več na www.GovoricaTelesa.si), ali pa si za začetek priskrbite mojo knjigo Govorica telesa in osebna karizma. Seznanite se s tako imenovanimi ključi razumevanja, s katerimi boste lahko pametno in varno odklepali vrata razumevanja v globlje vidike izbrane tematike.