O samem kipu, visokem 35 metrov in težkem 70 ton, ki ponazarja grškega boga sonca, Heliosa, se ve zelo malo. Velikanski bronasti kip je bil dokončan v čast obrambe mesta pred napadi makedonskega kralja Demetrija okoli 280 p.n.š., podrl pa se je 74 let pozneje. Tudi njegova točna lokacija v mestu ni znana, čeprav ga največkrat postavljajo nad vhod v pristanišče. Ekipa, ki si je zamislila obuditev znamenitosti, načrtuje kar petkrat večjo pojavo, visoko 150 metrov, ki stoji na vhodu Mandrakija na Rodosu. V notranjosti pa bi bili kulturni center, knjižnjica, razgledna točka in vrteča se restavracija. Čisto na vrhu bi bil še svetilnik. Ker je ideja še vedno povezana z bogom sonca, bi bila zunanjost pokrita s solarnimi celicami, ki bi zadostile potrebam po elektriki za vsebino znamenitosti.
Zaenkrat gre le za idejo, ki je še kar nekaj časa ne bo, sploh ker v Grčiji denar ne leži na cesti. Projekt je ocenjen na 250 milijonov evrov, ki jih bo zelo težko zbrati, čeprav načrtujejo celo zbiranje sredstev množic. In povrh vsega, pristanišče Mandraki bi bilo med gradnjo zaprto.
Kolos se je med potresom 226 p.n.š. prelomil v kolenih in potopil na dno morja. Egipčanski kralj Potolomej III je Rodosu ponudil pomoč pri obnovi, a so jo Rodijci zavrnili. Okoli 650 našega štetja je ostanke kupil nek Žid iz Sirije in jih s pomočjo 900 kamel spravil na celino, kjer so ga pretopili in tako o njegovi dejanski podobi ni nikakršnih zapisov.
