Zanimivosti

Je to odgovor na vprašanje, zakaj smo sami v vesolju?

R.T.
22. 10. 2015, 13.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Naše mesto v vesolju ostaja uganka. Na Zemlji se razvila tehnološko napredna vrsta, ki sedaj prečesava vsemirje, da bi našla sebi enake, ki morda naseljujejo galaksijo. Tu pa nastopi težava.

Arhiv Svet24

Zdi se, da je človeštvo edina inteligentna vrsta v našem majhnem kosu vesolja. Pri ameriškem inštitutu STScI (Space Telescope Science Institute) ugotavljajo – sodeč po podatkih, ki sta jih zbrala vesoljska teleskopa Hubble in Kepler –, da je Zemlja vzcvetela relativno zgodaj. Tako se nam napredne zunajzemeljske civilizacije morda zato še niso oglasile, ker vesolje ni imelo časa, da bi ustvarilo več naseljivih planetov.

Vse odkar je Kepler začel zbirati podatke leta 2009, so v naše razširjeno polje zaznavanja začeli prihajati majhni kamniti planeti, ki krožijo okoli svojih zvezd.

Na začetku proizvodnje

Raziskovalci v okviru raziskave, ki se je osredotočala zgolj na verjetnost nastanka naseljivih svetov (špekulacij o zunajzemeljski inteligenci so se vzdržali), ugotavljajo, da se je naš planet, ko je pred približno 4,6 milijarde let nastal iz protoplanetarnega diska takrat še mladega Sonca, rodil v dobi, ko je v vesolju obstajalo le osem odstotkov potencialno naseljivih planetov, ki bodo kadarkoli nastali. To pomeni, da ima vesolje še 92 odstotkov, preden zmanjka potrebnih snovi za nastajanje zvezd, iz katerih nato nastajajo planeti, od katerih jih bo nekaj na ravno pravi razdalji od svoje zvezde, da bo lahko na njih vzcvetelo življenje, kot ga poznamo. »Naš glavni motiv je bilo razumevanje mesta, ki ga ima Zemlja v kontekstu vesolja,« je dejal Peter Behroozi iz prej omenjenega inštituta. »V primerjavi z vsemi planeti, ki bodo kadarkoli nastali v vesolju, je Zemlja precej zgodnja.« Hubble je astronomom razkril, da so mlade galaksije pred približno 10 milijardami let po hitrem postopku rojevale zvezde. Vendar pa je bila količina vodika in helija, vključena v zvezdno proizvodnjo, nizka v primerjavi z današnjo količino teh plinov. »Po velikem poku je ostalo dovolj materiala, da bodo novi planeti še nastajali tako v Rimski cesti kot tudi drugod,« je dejala Molly Peeples z inštituta STScI.

Številka ni majhna

Vse odkar je Kepler začel zbirati podatke leta 2009, so v naše razširjeno polje zaznavanja začeli prihajati majhni kamniti planeti, ki krožijo okoli svojih zvezd. Nekateri od teh več tisoč planetov so v naseljivem območju – oddaljeni od svoje zvezde ravno toliko, da lahko tekoče voda obstane na površju planeta, torej da ni ne prevroče ne premrzlo. V Rimski cesti bi tako morala biti približno ena milijarda planetov velikosti Zemlje, ki so ravno prav oddaljeni od svojih zvezd. In če upoštevamo, da je v znanem vesolju okoli sto milijard galaksij, številka potencialno naseljivih planetov krepko naraste. Vesolje pa je, sodeč po izsledkih teoretične raziskave, šele začelo s svojo proizvodnjo planetov.

V središču

Raziskovalci napovedujejo, da se bo naslednica našega planeta utelesila v velikanski jati galaksij, kjer ne bo primanjkovalo plinov, potrebnih za rojevanje zvezd. Rimska cesta je v tem oziru že pri kraju, saj je bila večina teh plinov že porabljena.