Simona se je leta 1984 prijavila na tekmovanje Miss Slovenije za Miss Yu in osvojila drugo mesto, kar je bilo odločilno za njeno kariero. Zaradi ljubezni se je kmalu preselila v Ljubljano, kjer se je leta 1985 nekako uradno začela njena glasbena kariera. Bolj po spletu okoliščin je namreč zapela pesem, s katero se je uvrstila na Opatijski festival.
Takrat so jo opazili bolj ali manj vsi jugoslovanski mediji. V naslednjem letu je bila povabljena na različne festivale takratne države. Izredno hitro je posnela LP in prodala več plošč kot vse takratne slovenske pevke. Leta 1989 je dobila nagrado za interpretacijo na festivalu MESAM, l. 1990 pa 2. nagrado festivala Makfest. V istem letu je izdala tudi LP v hrvaškem jeziku. V 90. letih je opustila nastopanje po festivalih (ne nazadnje tudi zaradi razpada Jugoslavije) in se usmerila v izvajanje hitov, ki so tudi »blagovna znamka« njene bogate kariere (Mati, 5 poljubov, Tisoč želja, Ti si ljubezen, Ena želja, Tu non llores mi querida, Vzela sem si Štajerca ipd.).
V drugi polovici devetdesetih je kot prva slovenska izvajalka začela koncertirati po velikih športnih dvoranah. Na turneji leta 1997 je doživela izjemen uspeh, ko je uspela napolniti vse slovenske športne hale, vključno z največjo, ljubljanskim Tivolijem (petkrat). V letu 1998 pa je internacionalizirala svoj uspeh z mednarodnim sodelovanjem z italijanskim pevcem Al Banom, kar šteje za enega vrhuncev svoje kariere.
V Stopovem izboru za viktorja popularnosti je dobila v istem letu, kot prva ženska, viktorja za glasbenega izvajalca. Do zdaj pa ostaja največkrat nominirana glasbena izvajalka (šestkrat). V svoji karieri je prodala pol milijona nosilcev zvoka, izdala 20 albumov in posnela okoli 200 skladb. Leta 2000 se je zaradi rojstva otroka za tri leta umaknila iz medijskega sveta. V tem času je začela študirati psihologijo na FF in izpeljala donatorsko akcijo, v kateri je s prodajo svojih CD– jev in donacijo prijateljev kupila dva inkubatorja za ljubljansko porodnišnico. Pozneje se je vrnila na odre s ploščo Računam nate, leta 2004 pa se je iz osebnih razlogov umaknila s slovenskih odrov.
Dogodki na današnji dan
1365 – Metlika dobi mestne pravice
1707 – z združitvijo angleškega in škotskega parlamenta nastane Velika Britanija
1855 – v Ljubljani ustanovljena prva skupina katoliških rokodelskih pomočnikov
1918 – bodoči letalski as Eddie Rickenbacker sestreli prvo letalo s pomočjo Jamesa Halla
1925 – v Parizu odprta razstava, po kateri je poimenovana umetniška smer art déco
1938 – začetek konference v Münchnu; podpis münchenskega sporazuma
1945 – ameriške enote osvobodijo koncentracijsko taborišče Dachau, med 30.000 osvobojenimi zaporniki je tudi 1746 Slovencev
1945 – kapitulacija nemško-italijanskih enot v Italiji in na Tirolskem, ki začne veljati 2. maja 1945
1967 – v New Yorku premierno uprizorijo muzikal Hair
1975 – ameriške vojaške enote zapustijo Vietnam
1991 – tajfun v Bengalskem zalivu zahteva 140.000 smrtnih žrtev; 10 milijonov jih ostane brez strehe nad glavo
2011 – v Westmintrski opatiji se poročita princ William in Kate Middleton
Rojstva na današnji dan
1818 – Aleksander II., ruski car († 1881)
1865 – Maks Fabiani, slovenski arhitekt († 1962)
1899 – Edward Kennedy »Duke« Ellington, ameriški džezovski skladatelj, pianist († 1974)
1901 – Hirohito, japonski cesar († 1989)
1936 – Ciril Škerjanec, slovenski violončelist in pedagog († 2009)
1943 – Andrej Inkret, slovenski kritik, esejist, urednik in dramaturg
1954 – Jerry Seinfeld, ameriški komedijant
1970 – Andre Agassi, ameriški teniški igralec
1970 – Uma Thurman, ameriška igralka
1990 – Tanja Šmid, slovenska plavalka
Smrti na današnji dan
1109 – Hugo Clunyjski, francoski benediktinski menih, reformator
1236 – Iltutmiš, ustanovitelj Delhijskega sultanata
1380 – Katarina Sienska, italijanska dominikanka, teologinja, mistikinja, filozofinja in cerkvena učiteljica
1847 – Valentin Stanič, slovenski pesnik, planinec, duhovnik
1919 – Srečko Puncer, slovenski borec za severno mejo
1951 – Ludwig Wittgenstein, avstrijsko-angleški filozof
1962 – Tanabe Hadžime, japonski sodobni filozof
1980 – Alfred Joseph Hitchcock, britanski filmski režiser
1987 – Slavko Jan, slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog
2007 – Ivica Račan, hrvaški premier
2008 – Albert Hofmann, švicarski kemik in izumitelj droge LSD
