V soboto se je v Mostecu zbralo več sto otrok in njihovih staršev. Daleč naokoli se je razlegal smeh, slišalo se je petje in tudi jok. Zvoki, ki spremljajo zdrave odraščajoče otroke. Na prvi pogled ne bi nihče ugotovil, da so prav ta mala bitja svojo prvo bitko za življenje prestala takoj po rojstvu. Kot nam je povedal dr. Janez Babnik iz enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov (EINT), so s pikniki začeli sočasno z odprtjem nove stavbe porodnišnice, da bi javnosti, tako laični kot strokovni, pokazali, koliko njihovih pacientov preživi in zakaj se izplača vlagati v njihov oddelek.
Kot sam prizna, beseda nedonošenček in novorojenček odpre marsikatera donatorska vrata, in več kot polovica infrastrukture, ki jo imajo danes na oddelku, je iz tako pridobljenih sredstev. A to ne pomeni, da se na oddelku cedita med in mleko. Ker se odgovorni za deljenje denarja med različnimi klinikami in oddelki zavedajo njihove uspešnosti pri pridobivanju donacij, jim namenijo manj sredstev iz skupnega proračuna.
Zbiranje sredstev poteka s pomočjo Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, ki je tudi organizator vsakoletnega srečanja nedonošenčkov. Kot nam je razložil dr. Babnik, gredo zbrana sredstva v manjši meri, okoli 10 odstotkov, za izobraževanje osebja, večji del pa za nakup nujno potrebnih stvari, ki jih klinika ne more pravočasno zagotoviti. »A aparature si lahko tudi izposodimo,« pravi dr. Babnik, »večja težava je pomanjkanje zdravnikov in negovalnega osebja.«
Vsako leto sprejmejo okoli 1400 nedonošenčkov. Od tega okoli 160 otrok s težo pod 1500 grami in 60–70 s težo pod 1000 grami. In vsi potrebujejo oskrbo 24 ur na dan. Na oddelku deluje trenutno 5 zdravnikov in večje število negovalnega osebja, ki praktično ne pozna počitka.
Starši otrok, ki so bivali na tem oddelku, vedo povedati, s kakšno predanostjo poteka delo na EINT. »Energije, ki je na tem oddelku, se enostavno ne da opisati. Je nekaj neverjetnega. Verjamem, da sta prav ta pozitivni odnos in predanost zdravnikov poleg strokovnosti zaslužna za uspešnost tega oddelka. Verjamem, da danes tu v Mostecu ni enega starša, ki ne bi do teh ljudi čutil neizmerne hvaležnosti,« nam je zaupal oče punčke, ki je na oddelku preživela mesec dni.
