Zanimivosti

Zastrašujoči niz potresov najavlja nekaj večjega?!

T.P.
1. 6. 2014, 21.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Našo regijo od Turčije prek Grčije in Albanije, do Hrvaške, Slovenije in Italije je v zadnjih dneh pretreslo več bolj ali manj močnih potresov, od katerih so nekateri imeli magnitude večje od 4,5 po Rihterju. Kaj za vraga se dogaja?

Je ta zastrašujoči niz potresov morda sprožil nedavni uničujoči potres v Čilu in ali le-ta najavlja nekaj večjega? V torek so številni slovenski, hrvaški in ostali evropski mediji ter strokovni portali objavljali informacije o tresenju tal, ki so ga zaznale seizmološke postaje.

Največ pozornosti je pritegnil močan potres magnitude 4,7 z epicentrom okrog 36 km severno od Opatije, ki smo ga poleg Hrvatov čutili tudi Slovenci. Le dan prej so seizmografi v Jadranskem morju zaznali še en močan potres magnitude 4,6, medtem ko so enega (4,4) zabeležili že 18. aprila v Grčiji.

Po novi znanstveni študiji bi ti potresi lahko bili povezani z rušilnim potresom 8,0, ki je 1. aprila prizadel Čile.

Geofizik Ross Stein z ameriškega Geological Surveya je 12. aprila svojim kolegom poslal elektronsko sporočilo, ki ga je začel z besedami: »Fantje, vse kaže, da se je v preteklem tednu po vsem svetu zgodilo precej velikih potresov.«

Znanstveniki že dolgo vedo, da lahko seizmični valovi enega potresa povzročijo tresenje nekje drugje. Ta proces imenujejo dinamični sprožilec. Stein je že leta 2012 sodeloval v raziskavah, ki so pokazale, da se je število močnih potresov v svetu krepko povečalo po izredno velikem potresu (8,7) v Indijskem oceanu.

Profesor seizmologije Thorne Lay s kalifornijske univerze je potrdil, da se je v zadnjih desetih letih število velikih potresov magnitude 8,0 ali več potrojilo  v primerjavi s potresi v letih od 1900 do 2000. Stein, Lay in drugi strokovnjaki so se odločili, da bodo pozorno spremljali razvoj dogodkov po nedavnem potresu v Čilu.

V zadnjem desetletju se je številno močnih potresov potrojilo.

Lay je potrdil, da je število močnih potresov v obdobju od 1. do 18. aprila naraslo v primerjavi z močjo potresov prvega trimesečja 2014. Ker skok ni bil velik, znanstveniki še ne morejo reči, ali gre za naključno anomalijo ali za dinamični sprožilec.

Raziskave dinamike potresov so še v povojih, znanost pa se sooča s številnimi težavami. Ena od njih je ta, da v večjem delu sveta ni dovolj močne mreže naprav, ki bi lahko beležile vse večje potrese, ki se večinoma odvijajo v velikih globinah oceanov in morij, poleg tega lahko za manj kot tri odstotke potresov izmerijo učinke na področju, kjer se dogajajo.