Zanimivosti

Zavajajoči izgled planeta Zemlje

J.P.
8. 4. 2014, 20.53
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Lahko si je domišljati, ko si predstavljamo Zemljo, modri planet, da živimo na vodnem nebesnem telesu. A tanki sloj vode je zavajajoč – če bi ga predrugačili v žogo, bi ta bila le polovico premera Lune. To pa ni veliko vode.

Arhiv Svet24
Avstrija je želela v noveli o električni energiji iz leta 2008 podjetja v energetsko intenzivnih panogah delno oprostiti obveznosti kupovanja zelene energije.

Večina svetovnih voda odpade na slane vode v oceanih – sladke vode je le za približno tri odstotke. Polovica tega jo je vklenjenih v ledenikih, na polih in v snegu. Preostanek se je pretaka v jezerih, rekah, skozi prst in pod njo. Nekaj je je še v obliki pare, ki poganja naše vreme in podnebje. Za sedem milijard ljudi je tako ne ostane veliko, sploh spričo dejstva, da voda ni enakomerno porazdeljena.

Arabski polotok

Ni presenetljivo, da imajo puščavske države težav s pomanjkanjem vode, vendar pa slabo upravljanje z le-to razmere dodatno zaostruje. V Združenih arabskih emiratih denimo je poraba vode dvakrat večja od svetovnega povprečja. Nekateri narodi so začeli z uporabo obratov za razsoljevanje, ki slano vodo pretvarjajo v sladko. Vendar pa ti obrati in njihovi izredno slani stranski produkt škodujejo lokalnim ekosistemom.

Vode je vedno manj.

Karibsko otočje

Četudi otočje obkrožajo širine modre vode, se morajo prebivalci znašati na deževnico ter podtalnico. Obstaja pa vse večja skrb, da bodo podnebne spremembe otočje znatno prikrajšale za deževnico. Kjer je denar, si privoščijo obrate za razsoljevanje, sicer pa se privajajo na obstoj z omejenimi količinami vode.

Sredozemlje

Zahvaljujoč Nilu je Egipt ena redkih sredozemskih držav, ki se ne sooča z vodno krizo. Kot gosto poseljeno območje z le malo padavin na prebivalce Sredozemlja odpade najmanj vode – le 2,691 kubičnega metra letno. Povprečje namreč znaša 7,176 kubičnega metra vode.

Osrednja Azija

Narodi Osrednje Azije se soočajo z izrednim pomanjkanjem vode, kar pomeni, da porabijo 80 odstotkov ali več obnovljivih vodnih virov na leto, kar še dodatno pripomore k nestabilnim razmeram.

Avstralija

Vodna kriza je tam stalnica – bolj sušna je le še Antarktika. Dodatno je zaskrbljujoče dejstvo, da je padlega dežja od leta 1980 za tretjino manj. Vlada se trudi z jezovi, ki zbirajo vodo in s sistemi za recikliranje odpadnih voda ter obrati za razsoljevanje. Obenem pa jim je uspelo najti ravnovesje med potrebami po vodi agrikulture, industrije in rastočih mest z uvedenimi spremembami, ki so pripomogle k preživetju zgodovinske suše in naredile Avstralijo za zgled preostalemu svetu.