Novice Svet24

Ule je na natečaj prijavil projekt, v okviru katerega z ekipo raziskuje, kako se proteini vežejo na molekule RNA v celicah. "To je trenutno posebej pomembno za bolezni, ki so povezane s staranjem na možganih, na primer Alzheimerjeva bolezen," je za STA pojasnil Ule.

Bolj konkretno je projekt, ki ga je izbral Evropski raziskovalni svet, navezan na odgovor nevronov na stres v okviru bolezni in kakšno vlogo imajo pri tem vezave proteinov na RNA.

EU sicer podeljuje dve vrsti subvencij, prva je namenjena raziskovalcem na začetku njihove poti, t. i. Starting Grant, druga pa raziskovalcem, ki imajo več kot sedem, a največ do dvanajst let izkušenj po doktoratu, t. i. Consolidator Grant.

Ule je uspešno raziskovalno pot v Veliki Britaniji začel leta 2006 v Cambridgeu, kjer je uspel pridobiti Starting Grant. Letos pa se je preselil v London, kjer je na University College London z novim projektom znova uspel na natečaju, tokrat za Consolidator Grant.

In zakaj Velika Britanija? Ker je trenutno edina država, ki mu je ponudila službo, odgovarja Ule. "Ni tako lahko najti ponudbe, kjer lahko laboratorij naše velikosti - zdaj nas je deset - dela in ima neko osnovno infrastrukturo, ki jo potrebujemo," je pojasnil.

Ule poudarja tudi, da se trenutno zelo posveča boleznim, zato je iskal ustanovo, kjer obstaja močna povezava med kliničnimi in bazičnimi raziskavami. "Trenutno sem na inštitutu za nevrologijo in lahko sodelujem tudi s kliničnimi raziskovalci," pravi sogovornik in dodaja, da je načrtno iskal okolje, kjer lahko bazične raziskave povezuje s prakso.

"Zaenkrat je Velika Britanija zame še zmeraj najbolj primerno okolje. Za naprej pa sem zelo prilagodljiv," razmišlja Ule, ki v prihodnosti ne izključuje tudi možnosti, da bi se vrnil v Slovenijo. Bo pa petletni projekt, za katerega je pridobil subvencijo, najverjetneje zaključil v Londonu. Čez kakšna tri leta pa bo najverjetneje že razmišljal, katero bi bilo najboljše okolje za prihodnjo fazo raziskav, še dodaja.

Subvencije, podeljene v okviru sheme Consolidator Grant, so namenjene utrjevanju raziskovalnih poti in nadaljnjemu razvoju idej. Evropski raziskovalni svet jih je v okviru tokratnega tekmovanja dodelil raziskovalcem 33 različnih narodnosti, ki delajo na institucijah, lociranih v 21 evropskih državah.

Kar se tiče institucij, so jih največ pridobili v Veliki Britaniji (62), v Nemčiji (43) in v Franciji (42). V Sloveniji ni institucije, ki bi gostila katerega od znanstvenikov, ki mu je uspelo na natečaju. Kar pa se tiče narodnosti raziskovalcev, so največ subvencij osvojili Nemci (48), sledijo Italijani (46), Francozi (33), Britanci (31) in Nizozemci (27).

Skupni znesek subvencij znaša 575 milijonov evrov, povprečna subvencija je 1,84 milijona evra, najvišja pa znaša 2,75 milijona evrov, dodajajo v Bruslju.

Med izbrane projekte na primer spadajo uporaba geokemične ure za napovedovanje vulkanskih izbruhov, raziskovanje učinkov temne snovi in temne energije na teorijo gravitacije, preverjanje odgovornosti in tveganj v primerih delegiranja nalog inteligentnim sistemom ter preučevanje vloge genskih in okoljskih dejavnikov na možganske povezave pri zarodkih.

Na natečaj so znanstveniki sicer prijavili več kot 3600 predlogov. Med izbranimi je 24 odstotkov žensk. Povprečna starost izbranih raziskovalcev je 39 let.