Zanimivosti

Ko romajo mrtvi

J.P.
30. 10. 2013, 16.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Korenine noči čarovnic ali samhaina segajo globoko v čas Keltov, še preden so te pokristjanili misijonarji. Kelti so leto delili s štirimi velikimi prazniki, to pa se je po njihovem koledarju začelo 1. novembra. Ta datum je namreč za Kelte pomenil prihod zime ter tako konec kot nov začetek večnega kroga. Dan pred tem so praznovali samhain, ki je poleg beltana veljal za eno izmed najbolj duhovnih noči v letu.

Takrat naj bi bila tančica med svetovi najtanjša in duhovi naj bi lažje prestopali meje. V tem času je bilo menda prav tako lažje komunicirati s predniki. Kelti so verjeli, da na ta dan duše tistih, ki so umrli med letom, potujejo v podzemlje.

Življenjski krog

Z ognjem naj bi odganjali vrsto bitij z drugega sveta in se pred njimi skrivali v živalskih kostumih. S svečami so usmerjali duhove prednikov in ljubljenih, nepobrani pridelki na njivah pa so ostali nedotaknjeni, saj so pripadali bitjem z drugega sveta.

Kako je samhain postal noč čarovnic

Ključna je bila pobuda papeža Gregorija I. Velikega, ki je misijonarjem naročil, naj uporabijo verske navade ljudi, ki jih pokristjanjujejo. Tako so keltsko podzemlje začeli enačiti s krščanskim peklom. Vsi tisti, ki so se oklepali stare vere, so bili označeni za čarovnike in čarovnice. Praznik vseh svetih, ki se praznuje 1. novembra, naj bi izvorno nadomestil samhain. To se sicer ni zgodilo, so pa keltska božanstva sčasoma izgubila pomen.

Duhovi, čarovnice, vile in demoni

Toda simbolizem potujočih mrtvih je bil premočan in se je preveč ukoreninil v človeško zavest, da bi ga lahko nadomestil abstraktnejši katoliški praznik čaščenja svetnikov. Vsi sveti so tako nekako nadaljevali keltske tradicije. Dan pred praznikom je bil čas največje aktivnosti, tako človeške kot nadnaravne. Ljudje so večer pred praznikom praznovali kot čas mrtvih, le da so po novem nadnaravna bitja veljala za zlobna.

Noč čarovnic – keltski dan mrtvih

Vse sodobne tradicije noči čarovnic je pravzaprav mogoče povezati s keltskim dnevom mrtvih. Sprehajanje od vrat do vrat je mogoče povezati s keltskim prepričanjem, da so na ta dan prosto romali duhovi, vile, čarovnice in demoni, ljudje pa so jim puščali priboljške, da bi jih s tem pomirili. Sčasoma so se ljudje začeli oblačiti v ta bitja, v zameno za hrano in pijačo. In danes čarovnice, duhovi in okostnjaki ostajajo najbolj priljubljene šeme.

Konec in začetek keltskega leta

Iz keltskih časov prav tako izvira dolbenje in izrezovanje buč; v te so po običaju vstavili sveče, da bi mrtvim osvetljevali pot skozi temo. Danes tako množice v kostume našemljenih ljudi pogosto nevede nadaljujejo starodavno tradicijo. Tako potrjujejo vlogo smrti, ki jo ta igra v krogu življenja.