Entelognathus primordialis je bila riba, ki je živela pred 419 milijoni let, v poznem silurju, v kitajskih morjih. Odkritje povezuje dve skupini rib, za kateri so poprej domnevali, da med njima ne obstajajo sorodstvene vezi, po drugi strani pa na preizkušnjo postavlja predstave o razvoju obrazov vretenčarjev.
Skoraj vsi vretenčarji pripadajo skupini čeljustnih vretenčarjev, ki se je nekoč v preteklosti razcepila na dve skupini: hrustančnice, med katere spadajo morski psi in skati, ter koščene ribe in živali s štirimi okončinami, med katere spadamo ljudje.
Do nedavnega je veljalo, da je bil skupni prednik čeljustnih vretenčarjev bolj podoben hrustančnicam. Da bi to preiskali, so se znanstveniki obrnili na omenjeni fosil ribe, dolge 20 centimetrov, z dobro oklepljeno koščeno glavo in luskastim repom. Oči je imela majhne, kljub čeljusti pa ni premogla zob. Vse koščene ribe pa imajo zobe, kar dodatno zaplete zgodbo o njihovem razvoju.
Sledila je primerjava s fosili znanih čeljustnih vretenčarjev. Na prvi pogled se je riba zdela običajen plakoderm oziroma riba oklepnica, že izumrla vrsta. Podrobnejša obravnava pa je pokazala, da je riba premogla zapleteno razvrstitev manjših kosti na zgornji od obeh čeljusti ter ličnicah – značilnosti koščenih rib in kopenskih živali, vključno z nami, ki lahko v tem oziru govorimo o najbolj starodavni živali s prepoznavnim obrazom. Izredno odkritje, ki odkriva sorodstvene vezi med plakodermi in koščenimi ribami, ki so lobanje podedovale od prednikov prvih.
