V vsakem primeru je od tega odvisna tudi usoda dobršnega dela naše prehrane. Po besedah nekaterih znanstvenikov naj bi bilo mogoče, da bi cvetoče rastline v kratkem času razvile strategije, ki bi jim omogočile obstoj, vključno s samoopraševanjem in sklenitvijo tesnejših vezi s še obstoječimi opraševalci.
Ena takšnih naj bi bila zmožnost zmanjševanja razdalje med moškimi in ženskimi organi za razmnoževanje neke rastline, kar bi omogočalo samooploditev.
To bi bil dober način, da bi se izognile izumrtju, ki pa premore tudi slabosti, kot so denimo razne genetske napake, ki lahko nastopijo ob takšnem opraševanju.
Zanje bi bila tako bolj verjetna prilagoditev povečana privlačnost za opraševalce, denimo s povečanimi listi ali drugo tovrstno spremembo. V tem primeru bi to bilo dobro tudi za opraševalce, saj bi imeli tako dostop do več nektarja. Tiste pa, ki se ne bodo uspeli prilagoditi, čaka neizogibno izumrtje.
