Zanimivosti

Črne luknje zares omogočajo potovanje med prostorom in časom?

J. P.
4. 6. 2013, 14.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Črne luknje so med najzanimivejšimi znanimi pojavi v vesolju in kot take že vrsto let burijo domišljijo tako strokovne javnosti kot širše.

Wikipedia
Črne luknje naj bi sčasoma izhlapele.

In kot da ne bi bile že dovolj skrivnostne, so raziskovalci ugotovili, da če na te pojave aplicirajo kvantno teorijo gravitacije, singularnost iz njihovega jedra izgine, kar pomeni dobesedno v celoti novo vesolje možnosti.

V osrčju vsake črne luknje je torej singularnost – območje, v katerem prostor in čas postaneta neskončna, kot je to opisal Albert Einstein.

Nihče ne ve, kaj se zgodi s predmetom, posrkanim v singularnost. Z vidika fizike naj bi se zgodilo nič, ker fizika v tem primeru preprosto prestane. Ta problem ni omejen zgolj na črne luknje – tudi za veliki pok velja, da se je vse začelo s singularnostjo, ki pa krši pravila splošne relativnosti.

Po načelu zank kvantne gravitacije, ki kombinira relativnost s kvantno mehaniko in prostor-čas opredeljuje kot mrežo nevidnih kosov v velikosti od deset do petintrideset metrov, ob velikem poku raziskovalci z univerze v Pensilvaniji niso prišli do singularnosti.

Zgodilo se je nekaj drugega – prečkali so kvantni most oziroma črvino v drugo, starejše vesolje, s čemer so potrdili teorijo velikega skoka, kar pomeni, da naj bi bil vsak veliki pok rezultat propada predhodnega vesolja.

Podobno so leta 2006 naredili na univerzi v Louisiani, le da so imenovano načelo uporabili na eni sami črni luknji. Tudi pri tem modelu je gravitacijsko polje naraslo, a ni doseglo singularnosti – ob prehodu jedra črne luknje pa naj bi gravitacija začela upadati in ob teoretičnem izstopu na drugi strani naj bi končali v drugem območju našega vesolja oziroma v popolnoma drugem.

Po matematični teoriji je torej mogoče prehajati skozi črne luknje, to pa še ni vse.

Vse bolj verjetno naj bi bilo, da črne lunje sčasoma izhlapijo. Tako vsaj pravijo raziskovalci. Ko vpijajo materijo in informacije v dolgih časovnih obdobjih in če te končajo v nekem drugem vesolju in ne v zgolj drugem delu že obstoječega, z našega vidika izginejo za vedno, kar naj bi po besedah raziskovalcev oporekalo kvantni teoriji.