Banka sir sprejema od lokalnih pridelovalcev v zameno za poceni posojilo, zaračunava pa tri odstotne obresti in pristojbino za primerno skladiščenje sira, kar pomeni, da poskrbijo, da sir pravilno dozori v klimatiziranem in vlažnem prostoru.

S sirom delajo kot z zlatom, saj gore sira v trezorjih veljajo okrog dobrih sto petintrideset milijonov evrov.

Italija se spopada z najhujšo ekonomsko krizo od druge svetovne vojne, na ta način pa mnogi proizvajalci parmezana ohranjajo glavo nad vodo, saj za sir dobijo osemdeset odstotno vrednost.

Credito Emiliano to počne že od leta 1953, pred časom pa so razmišljali tudi o drugih produktih kot sta olivno olje in pršut.

Sir predstavlja največji del italijanskega izvoza, saj letno prinese 1,5 milijard evrov, za imenovano banko pa ta dogovor predstavlja le en odstotek prihodka.