O pričakovanju

Prišla je slavna Aida

Vito Tofaj
3. 7. 2019, 21.15
Deli članek:

67. Festival Ljubljana se je začel kot s(m)o pričakovali! Pravijo – in z mnenjem se moramo strinjati –, da ni prav, če kaj pričakujemo … ker tistega, kar pričakujemo, na koncu večinoma ne pričakamo.

vito tofaj
V vlogi Aide je nastopila italijanska sopranistka Susanna Branchini.

Vsega je krivo »vesolje«: če mu sporočimo, da pričakujemo, odgovori: »Prav, pričakujte!« In se res ne more izpolniti. Toliko v vednost in ravnanje ...

Kaj se je torej zgodilo na odprtju znamenitega evropskega festivala, ne vemo. Je »vesolje« pogledalo stran? Kdo bi vedel. Ne bomo ugibali. Ker s(m)o vsi pričakovali spektakel – in ga dobili. Še več, dobili s(m)o ga dan prej, saj so zaradi slabe vremenske napovedi z otvoritvijo – prvič v zgodovini – pohiteli. Dobro, da so se bolj zanesli na vremensko napoved profesionalnih meteorologov, in ne »ljubiteljskega«, kar je bil umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek pred štirimi leti.

ZNANA ZGODBA

Takrat je pred začetkom kazalo, da bo deževalo, a je Darko obiskovalce tolažil: »Ne bojte se, oblaki so se umaknili, uživajte!« Na polovici koncerta se je ulil dež. In večina si je mislila: »Darko, festivale pripravljaš in vodiš izjemno – a vremensko napoved prepusti strokovnjakom.« In jo je!

vito tofaj
Ljubljanski župan Zoran Janković je Darku Brleku (na fotografiji) čestital za izjemen podvig – kar je produkcija opere Aida vsekakor bila.

POMPOZNA AIDA

Verdijevi operi ni para. Zgodba o zasužnjeni princesi Aidi, egipčanskem poveljniku Radamesu, ki je vanjo zaljubljen, in o Amneris, hčeri egipčanskega kralja, ki je tudi zaljubljena v poveljnika, je gotovo največkrat izvajana opera. A verjamemo, da je Aida, ki jo je režiral Dražen Siriščević, ena najbolj veličastno spektakularnih doslej. Mega je namreč vse, kar je povezano z Aido: produkcija (Festival Ljubljana, Slovenska filharmonija, HNK Split in SNG Maribor), število nastopajočih, več kot 400 – in za piko na i še več kot stočlanska ekipa v zakulisju. In je bilo jasno, zakaj predstave raje niso preselili v dvorano: scenografija je bila prevelika za katerokoli v Ljubljani. Jap, dvorana – odpade: še posebno ker je zaključek prvega dejanja »zabelil« prihod bleščečih belih lipicancev. Tik pred tem sta piarovki fotografom večkrat zabičali: »Pssst … ne plašite konjev … in ne uporabljajte bliskavic!«