Vprašali smo ga, kaj se dogaja, in poln energije ter dobro razpoložen, tako kot vedno, je Werner pojasnil, zakaj je po dolgoletni karieri sprejel takšno odločitev. »Leta 2000 sem sam organiziral svoj prvi koncert, ki so ga ljudje takoj sprejeli kot tradicijo. Tako sem vsako leto nastopil na okoli štirinajstih in še več takšnih koncertih, kar zahteva ogromno organizacije in truda. Ljudje so se vsako leto vračali in me pričakovali po vsej Sloveniji, v vseh večjih športnih dvoranah. Z ženo Andrejo sva vse sama organizirala, kar je terjalo veliko neprespanih noči. Zdržala sva dolgih dvajset let, kar je več kot pri drugih slovenskih glasbenikih, ki se takšnih koncertov ne gredo vsako leto. Da si boste lažje predstavljali: ena koncertna turneja, ki pomeni napolniti štirinajst dvoran, zahteva sedem mesecev trdega in trnovega dela. Tega ni delal nihče, glasbeniki imajo običajno organizatorje in gredo le nastopat, midva z ženo pa sva vse opravljala sama, od promocije in reklamiranja po radiih do organizacije dvorane, ozvočenja, luči, vaj in seveda financ. V takšne koncerte sva vložila ogromno denarja, in šele ko sva poplačala vse sodelujoče, sva še sama nekaj dobila.«
Pred tremi leti, tik pred začetkom epidemije, je Werner pripravljal novo koncertno turnejo, 20. po vrsti, da bi praznoval dvajset let nastopanja, dvajset izdanih albumov in kar trideset let glasbene kariere, a mu je načrte prekrižala pandemija z ukrepi, ki so prepovedovali zbiranje ljudi, torej tudi koncerte in nastopanje za glasbenike. Tako je bila koncertna turneja prestavljena, in čeprav so ljudi pozvali, da lahko vrnejo vstopnice za koncert v Mariboru, ki je bil razprodan, so jih nazaj dobili le 30 od skupno tri tisoč prodanih, in tako koncerta niso mogli odpovedati. Mnogi so vstopnice sicer izgubili, založili, mnogi pa shranili in uporabili, tako da je bil Werner na svojem zadnjem koncertu prav ganjen. »Prišlo je moje zvesto občinstvo, zadnji koncert sem namreč odpel prav v Mariboru, v dvorani Tabor, kjer sem imel tudi svoj prvi koncert pred dvajsetimi leti. Vrnil sem se na svoj prvi oder, v svoje prve sanje, kjer sem kot 30-letnik imel prvič veliki koncert v živo. Nihče takrat ni verjel vame, nisem še imel velikih uspešnic, te so prišle pozneje, prepeval sem svoje pesmi iz 90. let. Takrat sva z ženo Andrejo vložila vse, kar sva imela, v ta koncert, ki je uspel, za kar sem še danes hvaležen. Moji koncerti so namreč polni pozitivizma, smeha, srčnosti in iskrenosti, veliko je ljubezni in tudi objemanja. A tukaj je tudi druga stran, organizacija koncertne turneje. Težko je biti dober poslovnež, organizator in še glasbenik hkrati,« razlaga Werner, sicer še vedno pod vtisom zadnjega koncerta, a hkrati poln pričakovanja zaradi nove življenjske poti pred seboj.
Med epidemijo ali pa prav zaradi nje je namreč našel novo pot, seveda skupaj z ženo Andrejo, s katero sta par tako zasebno kot poslovno. Svoje znanje in izkušnje dvajsetih let dela s koncerti sta prenesla v svoje podjetje, kjer pomagata različnim slovenskim podjetjem s tem, da njihove izdelke in storitve preizkusita ter jih nato priporočita in ponudita svojemu številnemu občinstvu, ki je zvesto imenu oziroma znamki Werner. »Jaz vse izdelke in storitve osebno preverim in nato iskreno povem, kako je, iz prve roke. Ljudje vedo, da sem jaz vedno direkten in iskren.«
