Intervju

Jolanda Bertole o zahtevnem delu in odrekanjih

Alesh Maatko
25. 7. 2016, 21.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Jolanda Bertole je edina ženska komentatorka v športnem programu Televizije Slovenija. Pravi, da ni enostavno biti komentator, saj je delo zahtevno z mnogimi odrekanji in odsotnostmi od doma.

Žiga Culiberg
Jolanda Bertole pravi, da ji vsake olimpijske igre pomenijo toliko kot športniku medalja.

Če se ozrete nazaj, lahko morda izpostavite kakšno tekmo, za katero bi lahko dejali, da jo je bilo »noro« dobro komentirati? Kakšne so takšne tekme? 

Jolanda Bertole

»Čeprav je ogromno garanja, delo traja tudi po šestnajst ur na dan in več, je vse poplačano s čudovitimi trenutki, ki nam jih vsem skupaj, gledalcem in komentatorjem, pripravijo športniki.«

Zagotovo so to bile tekme, na katerih so Slovenci osvojili medalje, dvakrat jadralec Vasilij Žbogar in prvo in edino plavalno doslej Sara Isaković. To so nepozabni trenutki. V čast, veselje in ponos mi je, da sem imela priložnost komentirati te velike slovenske uspehe, ki so za vedno zapisani v zgodovino slovenskega in svetovnega športa. Nekateri tega ne doživijo nikoli v svoji reporterski karieri.

Obe tekmi sta bili nekaj posebnega. Vasilijeva, ker so prekinili regato in jo nadaljevali, Sarina, ko sem res čisto »noter padla«, ko mi je srce noro razbijalo, ko sem se »drla« še deset minut zatem, ko je že bila v cilju, ko je osvojila odličje. Med komentiranjem sem stala na komentatorskem mestu, nisem zdržala sede na stolu. Vsakokrat znova, ko vidim posnetek, se mi odvrti film in pogosto pridejo tudi solze v oči.

Tudi Vasilij sam je vsakokrat poskrbel za zanimive zgodbe, njegovega izraza na obrazu v Atenah ne pozabiš nikoli in tudi ne njegovega »kopanja – skoka v morje« in njegove skromne »kilaže« v Pekingu ne. In od srca mu želim, da bi tudi v razredu finn prišel do še ene krone kariere, zdaj s precej večjo »kilažo«, ha … ha … Zdaj smo na njegov boj za vrh že pripravljeni in smo ga že vajeni, prvič je presenetil vse, prenosi in vklopi takrat niso bili predvideni, tako da so mi takrat rekli: »Nič, greš kar komentirat neposredni prenos jadranja.« In sem šla. Komentirala pa sem skoraj sredi hodnika, v vmesnem prostoru med monitorji, tehniki, režiserjem, vsem mimoidočim kolegom smo kazali, naj bodo tiho, da gremo »v živo«.

Žiga Culiberg

Kako se bodo naši športniki tokrat odrezali v Riu?

Kako se bodo odrezali, je težko reči. Vsak finale je ogromen dosežek, medalja sanjska. Ne dvomim, da se bodo slovenski športniki maksimalno potrudili in da bo Slovenija znova med dobitnicami odličij.

Jolanda Bertole

»Za letošnje olimpijske igre si želim, da bi minile v miru in v pravem športnem duhu.«

So kakšni športni rekordi, za katere si želite, da bi bili na tokratnih olimpijskih igrah preseženi?

Športniki in gledalci vedno težijo k še boljšemu, k še večjim dosežkom, k včasih nemogočemu. Zanima me, koliko svetovnih rekordov bo doseženih v plavanju, koliko tistih iz časov visokotehnoloških kopalk bo še ostalo. In tudi, s čim in kako se bo znova vpisal v zgodovino Phelps ter kakšen bo njegov rekord ob koncu iger.

Kdo je za vas osebno največja športna legenda? Pa med Slovenci? Bi koga še posebej izpostavili?

Uf, veliko jih je. Ker »pokrivam« plavanje, bi rekla Phelps. Vsako obdobje prinese svojega junaka. Osem zlatih kolajn na posameznih igrah v osmih dneh je res neverjeten dosežek. Med Slovenci – če govorimo samo o poletnih igrah – od Štuklja, Čopa, Debevca, Žbogarja, Isakovićeve … Vsi , ki so osvojili medalje … spisek je dolg. Vsak je po svoje legenda.