Novice Svet24

arhiv svet24

Gospod Sigl, ste tako imenovani multimedijski kos sreče …

Aja, zakaj? 

Zato ker kot mi je znano, svoje oboževalce sami osebno »oskrbujete« z novicami, slikami, videi prek svojih družbenih omrežij in tudi na uradni strani serije Gorski zdravnik. Ali se motim in tega ne počnete sami?   

Seveda. Ne vem, zakaj bi to delo prepustil komu drugemu, ker potem to ne bi bilo pristno. Lahko bi najel posebnega medijskega agenta, ki bi to delo opravljal namesto mene, a potem to ne bi bilo enako. Seveda so nekatere objave na uradni strani načrtovane vnaprej, če mi ne uspe objavljati sproti. Z veseljem objavljam slike in videe in odgovarjam na vprašanja. Veste, mi igralci na snemanjih veliko čakamo in takrat izkoristim proste trenutke, da odgovarjam oboževalcem. Pa tudi lepo je imeti pristen stik z oboževalci, saj je to lahko tudi zelo zabavno.      

Že nekaj časa organizirajo tudi tako imenovane tedne Gorskega zdravnika, kjer si ljudje lahko pridejo pogledat prizorišče snemanja, saj je serija med najbolj gledanimi. Kako vi gledate na ta fenomen?   

Ustvarjamo nekaj, kar ima nek poseben pomen in čar, kar je tudi vir za motivacijo, da ljudje pridejo sem pogledat dogajanje. Lani smo imeli na primer razred novih diplomirancev, ki so se v diplomah vsi ukvarjali s tematiko Gorskega zdravnika. Neverjetno. To je res treba podpreti. 

Gorski zdravnik ni samo mega uspešna serija v Avstriji, ampak tudi v Italiji, na Hrvaškem, Poljskem in drugod, no, zdaj tudi v Sloveniji. Ste ponosni na to?  

Seveda! Ravno zdaj se dogovarjam za obisk srčnega kirurga iz Los Angelesa, ki je serijo Gorski zdravnik odkril na spletu. Ob gledanju serije se je menda naučil nemškega jezika, in to se mi zdi nekaj fascinatnega, zato se želim z njim srečati v živo. No, ves čas govorite o uspehu serije. Ja, seveda je dosegla velik uspeh, a ne takšnega, kot sta ga Derrick in komisar Rex. V primerjavi z njima je serija Gorski zdravnik še vedno »v plenicah«. (smeh)  

Torej ste eden redkih igralec v Avstriji, ki se mu ni treba bati za svojo kariero v prihodnosti?

Ah, daleč od tega. Kaj če se vodilni na televiziji odločijo, da ne bodo več snemali serij in filmov s takšno vsebino, kot je Gorski zdravnik? A tudi tu mislim, da sem zmožen prepričati kolege, da sem primeren tudi za druge vloge. (smeh)  

Kakšne recimo? 

Dobre komedije me zelo privlačijo. Rad bi nasmejal ljudi in jim s tem polepšal večer. Kot vemo že dolgo, je najtežja naloga za igralce ta, da si smešen in da moraš ljudi zabavati. Najlažje je po navadi najtežje … 

Če se vrneva še malo nazaj, da ne zaideva … Kako so potekali vaši dnevi, ko ste snemali Gorskega zdravnika?  

Če mislite, da nam je bilo postlano z rožicami, se motite. (smeh) Marsikdo misli, da igralci začnemo delo zelo pozno dopoldne, ker imamo svoje »zvezdniške muhe« in se moramo naspati in prebuditi. Daleč od tega. Začenjali smo v zelo zgodnjih jutranjimi urah, tam nekje ob 6. uri zjutraj. Najprej ogrevanje, potem učenje teksta in nato začetek snemanja … 

Glede na to, da ste imeli ogromno snemanj, kako ste si zapomnili ves tekst? 

Bom rekel, da je kar šlo. Jaz preberem scenarij, ga odložim, si naredim nekaj zapiskov in ga nato preberem še drugič. Nato si pri sebi ustvarim nekakšno idejo, kako jaz mislim, da bi odigral sceno. Potem pa na samem snemanju še s tekstom predelam prehode in sceno, in kot bi mignil, posnamemo prizore, izmed katerih potem izberejo najboljše … 

Se torej ves čas strogo držite scenarija ali tudi veliko improvizirate? 

Tako bom rekel, zdaj se že spoznam na številne zdravniške izraze in pomene, a tukaj ni prostora za improvizacijo, saj se pri teh stvareh to ne da. Poleg tega velikokrat vprašam za nasvet strokovnjake s področja medicine, da je res kar se da pristno. Kar zadeva vsakdanje stvari na snemanju, pa seveda tudi improviziram, saj je serija kot nalašč za to. Samozavest se skriva v tem, da vem, kaj govorim kot lik, saj sem ga tudi sam pomagal razviti skozi vse sezone snemanja. 

V seriji je veliko različnih zdravniških primerov. Se v vsakega poglabljate obširno?  

Ne, sploh ne. In tudi nimam želje po tem. Če bi se v vsako stvar zelo poglabljal, bi mi vzelo preveč časa. Sem le igralec in ne zdravnik. (smeh)  

Kako pa gledate na kritike, ki so se pojavile v prvi sezoni, da je serija privlečena za lase in da nima stika z realnostjo?

Ja, res je, na začetku medicinski izrazi res niso bili tako natančno obrazloženi, a to je bilo tudi zaradi dolžine serije, ki je bila 45 minut. Ko smo minutažo povečali na 90 minut, smo tudi imeli več časa za kakšne razlage in daljšo zgodbo. V tem smislu so bile kritike zelo konstruktivne oziroma so bile v našo korist. (smeh)  

No, pa tudi sami imate nekaj medicinske izobrazbe … 

Ja, res je, eno leto prostovoljnega dela v bolnišnici v Innsbrucku. 

Če prav vem, ste šteli in pakirali sterilne zaloge za vse oddelke bolnišnice?  

Tako je. Gre za zelo časten poklic, vsaj tako tam gledajo na to. A sam imam raje delo z ljudmi in bi rad nekaj naredil za ljudi.  

Se vam je želja uresničila? 

Ja, s pomočjo prijateljev z onkologije sem napredoval na drugo delovno mesto ...  

In kaj ste počeli? 

Vse. Od umivanja pacientov, do serviranja hrane in negovanja starejših, pa tudi do transporta in dela v kleti. Na srečo mi je bilo prizaneseno to, da nikoli nisem videl trupla ali imel opravka s transportom trupel. Zaradi teh izkušenj gledam na življenje in delo drugače. Največja sreča in bogastvo je ravno zdravje, vse ostalo v življenju je kot nek dodatek. 

Se vam je kdaj nabralo toliko vsega, da ste doživeli osebni kolaps)? Pred leti se je namreč govorilo, da ste »popolnoma pregoreli«? 

Ah, šlo je za nesporazum, saj so nekateri napačno interpretirali mojo objavo na facebooku, in potem so se hitro začeli v medijih pisati razni nesmisli.  

Kaj pa letošnji dopust, si ga boste privoščili? 

Seveda in že komaj čakam, da se bom odklopil za nekaj dni in si nabral novih moči za nove uspehe. (smeh)