Zabava

Novinarje bodo "zbrcali", Aščičevo pa vtaknili v kuhinjo!

Luka Tetičkovič
2. 9. 2015, 07.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Na TV Slovenija naredili poteze, kjer so ta kratko potegnili kritični novinarji, ki ne pripadajo nobenemu političnemu taboru nadzornikov nad javno televizijo. Priljubljeno in nagrajeno novinarko Jeleno Aščić umikajo iz informativnega programa, ponujali naj bi ji kontaktno oddajo z gospodinjsko tematiko.

KMA

Na malih zaslonih ne bomo več videli Erika Valenčiča, vojnega dopisnika, ki glede prekinitve pogodbe z javno televizijo še vedno ni bil uradno obveščen. »Če držijo informacije, da sta me odrezala Bojan Traven in Jadranka Rebernik, tedaj to razumem kot kompliment za svoje novinarsko delo,« je pojasnil za Svet24. »Erik je nepogrešljiv član zunanjepolitične redakcije zaradi jasno izdelanih stališč do svetovne politike in poglobljenega poznavanja bližnjega vzhoda ter globalnega dogajanja,« meni Helena Milinković, zdaj že nekdanja voditeljica in urednica zunanjepolitične oddaje Globus na prvem programu nacionalke. V vihri kadrovskih čistk je skupaj z Valenčičem in Aščićevo odneslo tudi njo, a za zdaj le na nižje delovno mesto.

Televizija Slovenija

Ukiniti naj bi skušali tudi Studio City

Pod pretvezo, da je Studio City preveč politično neuravnotežen, naj bi vodstvo Televizije Slovenija skušalo ukiniti to kultno oddajo, ob kateri so rasle in še rastejo generacije. Po naših informacijah naj bi se vodstvo alternativne oddaje v terminu Studia City, t. i. desni Studio City, ponujalo Jožetu Možini. Vendar naj bi Možina ponudbo zavrnil.

RTV Slovenijo je političnemu vplivu podvrgla SDS

Začne se leta 2005, ko je tedaj vladajoča stranka SDS skozi parlamentarni proces ob nasprotovanju strokovne in širše javnosti spravila zakon o Radioteleviziji Slovenija. Zakon je pozneje zaslovel pod evfemizmom Grimsov zakon, saj se je poslanec SDS Branko Grims hvalil, da ga je pripravil prav on.

Najspornejša novost zakona je bila sprememba v strukturi programskega in nadzornega sveta. Iz slednjega so izrinili civilno družbo in ga povsem podredili politiki. Štiri nadzornike je imenovala vlada, pet jih je bilo nabranih iz parlamentarnih strank, dva izvoljena iz vrst zaposlenih na RTVS. Vrata programskega sveta so medtem širše odprli politično profiliranim svetnikom, kar se je leta 2012 izkazalo s posegom programskega sveta v uredniško politiko glede poročanja o vseslovenskih vstajah, ki so botrovale padcu premierja Janeza Janše.

STA

Učinek zakona: politika preprečila poročanje o vseslovenski vstaji

»Nastala je psihoza, da se v tej deželi neizmerno krade in da so te elite v teh podvigih zaščitene. Problem je v tem, da demonstranti ne vedo, kdo vse je njihov nasprotnik oziroma kdo je glavni nasprotnik (…) Naloga novinarjev na RTV je, da vse to nezadovoljnemu in upornemu ljudstvu razložijo (…) Vodstvu RTVS priporočajo, naj na tretjem in prvem programu, in to v najbolj gledanem programskem terminu, ponovi ’izredno dober intervju odgovorne urednice parlamentarnega programa Ljerke Bizilj s predsednikom ustavnega sodišča Ernestom Petričem’, v katerem sta se dotaknila tudi protestov in medijskega poročanja. Poleg tega priporočajo vodstvu, da Ljerka Bizilj opravi intervju s predsednikom SAZU Jožetom Trontljem in da tudi ta intervju ponavljajo na TVS 3 in TVS 1, prav tako v najbolj gledanem programskem terminu,« je osrednji slovenski časopis tedaj navajal stališča določene skupine programskih svetnikov.

Mnenja strokovnjakov glede Grimsovega zakona so diskreditirali

Vrsta medijskih strokovnjakov je že ob sprejemanju Grimsovega zakona opozarjala, da je RTVS v prvi vrsti javni servis, neposredno financiran iz davkoplačevalskega denarja, in ne državna ustanova, ki bi morala odgovarjati strankarski politiki in njenim retoričnim figuram o domnevni uravnoteženosti ter bila ob tem financirana iz proračunskega denarja. Njihovo mnenje ni bilo uslišano, saj so jih posamezniki iz vrst SDS sistematično napadali. »Lahko bi govorili celo o diskreditacijskih strategijah,« je leta 2005 v analizi Mirovnega inštituta zapisal filozof in medijski kritik Boris Vezjak.

Twitter

»Kar me najbolj bega že vrsto let, je nenavadno trdoživa 'avtonomija' RTV servisa, majhne države v državi, ki poskuša uspešno krmariti in preživeti na način, da kupčka in se dogovarja zdaj z eno, zdaj z drugo politično linijo, po potrebi pa z vsemi. Usodni greh tiči v Grimsovem spolitiziranem Zakonu o RTV, v veliki meri pa tudi povsem nesolidarnih in molčečih novinarjih, ki sami nikoli niso zmogli poguma, da bi se škornja nad sabo povsem otresli,« si te stvari danes razlaga Vezjak.

SMC pozorna na dogajanje

»Stranka SMC ni načrtovala sprememb Zakona o RTV v tem mandatu. Se pa v svojem programu  zavzema za državotvorno, vključujočo in široko dostopno kulturo, za to pa mora biti zagotovljena svoboda medijskega prostora. Za svobodo medijskega prostora in avtonomijo ustvarjanja se zavzemamo tudi s koalicijsko pogodbo,« so na naša vprašanja odgovorili v Stranki modernega centra.

Mediaspeed, Facebook