Zabava

Guštin »opran« krivde

robert.marin@svet24.si
5. 6. 2014, 16.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Glasbenik Miha Guštin tudi po presoji višjih sodnikov z blogerskim zapisom o intimnih razmerjih novinarke in publicistke Ane Jud ni posegel v njeno pravico do zasebnosti ter do časti in dobrega imena.

Mediaspeed, Facebook

Judova je od Guština zahtevala 80.000 evrov z obrestmi.

Ljubljanski višji sodniki so te dni potrdili sodbo kolegov prve stopnje, ki so zavrnili tožbo nekdanje novinarke Ane Jud proti glasbeniku Mihi Guštinu. Judova je od Guštija, Telekoma Slovenije in Siola zaradi zapisa Bolečina male Ane (Jud), objavljenega oktobra 2006 na blogos.siol.net, zahtevala 80.000 evrov odškodnine z obrestmi. Ker je Judova tožbo izgubila, bo morala poravnati stroške pravdnega postopka, ki so že po prvostopenjski sodbi znašali okrog deset tisoč evrov. Okrožni sodniki so sicer primer na zahtevo Judove obravnavali za zaprtimi vrati, mimo oči javnosti, tako da podrobnosti dogajanja v razpravni dvorani niso znane.

Judova je odločitev višjih sodnikov komentirala na svojem blogu in med drugim zapisala: »Vas torej zanima, na osnovi česa so intelektualno podhranjeni sodniki spacali sodbo? Na podlagi tega, da sem v knjigah uporabila nekaj vulgarnih besed. Sodniki so videli besedi 'pička' in 'fuk', in ker niso videli konteksta uporabe teh besed (govorim o celi knjigi; kaj vas niso že v prvem razredu osnovne šole naučili, da se knjige bere od začetka do konca!?), so sklepali, da opisujem svoje intimno življenje. /.../ No, s čim pa je Guštin dokazal svoje trditve o meni? Da sem fukala in fafala kurce vsem politikom in gospodarstvenikom v državi. In da sem kurba, prasica, psiho in tako dalje. Guštin z ničimer ni dokazal ničesar. Konec koncev gre itak za laži. Gremo vprašat vse politike in direktorje, če je to, kar trdi Guštin, res? No, dajmo! Saj gre vendar za resnico in pravico! Ne morejo obveljati laži!«

»Sodba je vsebinska in sledi toženčevim ugovornim razlogom v smislu, da predhodno samorazgaljenje tožnice, na primer tudi z navedbami 'Zakaj ima ženska pičko, če ne zato, da fuka', nujno vpliva tudi na stopnjo dopustnosti posega v njeno zasebnost.« Odvetnik toženca David Sluga

Spomnimo. Nekdanji kitarist Big Foot Mame v zapisu »obdela« vzpon anonimne novinarke v razvpito publicistko, ki v svojih knjigah razgalja zakulisna dogajanja v novinarstvu, politiki in gospodarstvu.

V zapisu se uvodoma vrne v čase Big Foot Mame in obelodani, kako je spoznal Judovo, nadaljuje o tem, kako se je Judova zapletla v intimno zvezo z njegovim prijateljem Matejem in ga naposled izkoristila, konča pa pri tiskovni konferenci, ki jo je Judova sklicala ob izidu njene knjige Rokomavhi, in med drugim zapiše: »Gledam naprej in ugotovim, da je knjiga skupek njenih intimnih vezi z visokimi politiki in pomembnimi direktorji v slovenskem gospodarstvu. Opisuje intimne trenutke z njimi, kar je podkrepila z opolzkimi esemesi, ki so ji jih vrli možje goreče pošiljali. Ne verjamem, kar vidim in slišim. Ana, zdaj že dama, žari od ponosa in samozavestno razlaga, kako je dala vsem tinte pit /.../ In kaj boš govorila vnukom? Da si fukala in fafala kurce vsem pomembnim direktorjem in znanim anemičnim politikom? Res kreativno delo. Tu se kaže vsa veličina male Ane iz Prekmurja.«

»Odločitev je v nasprotju z jasno in ustaljeno sodno prakso tako ustavnega kot evropskega sodišča za človekove pravice. Pravica do zasebnosti je ena temeljnih pravic vsakega posameznika in takšne sodne odločitve pošiljajo zelo napačne signale o tem, kaj je prav in kaj narobe.« Odvetnica tožnice Nina Zidar Klemenčič

»Sodba je vsebinska in sledi toženčevim ugovornim razlogom v smislu, da predhodno samorazgaljenje tožnice, na primer tudi z navedbami 'Zakaj ima ženska pičko, če ne zato, da fuka', nujno vpliva tudi na stopnjo dopustnosti posega v njeno zasebnost. Tožnica je sama izzvala reakcijo, zaradi tega sta obe sodišči ocenili, da ravnanje toženca v konkretnem primeru ni bilo protipravno,« je odločitev višjih sodnikov za Svet24 komentiral Guštijev pooblaščenec, odvetnik David Sluga.

Drugačnega mnenja je kajpak pooblaščenka Judove, odvetnica Nina Zidar Klemenčič: »Odločitev je v nasprotju z jasno in ustaljeno sodno prakso tako ustavnega sodišča kot prakso evropskega sodišča za človekove pravice. Pravica do zasebnosti je ena temeljnih pravic vsakega posameznika in takšne sodne odločitve pošiljajo zelo napačne signale o tem, kaj je prav in kaj narobe.«